Jedro

V obravnavani zadevi je izkazano, da je pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe tekel izvršilni postopek na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet kot edinem sredstvu izvršbe. Ko se je izkazalo, da izvršba s tem sredstvom ne bo uspešna, je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi izvršbe. Po prejemu tega sklepa je upnik še pred njegovo pravnomočnostjo predlagal, da se dolžniku odredi, da predloži seznam svojega premoženja. Upnik je opravil procesno dejanje (vložil predlog) v času, ko sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe na edino sredstvo izvršbe še ni bil pravnomočen in je bil izvršilni postopek še v teku. Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je tako postal pravnomočen, vendar le v svojih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kakršno obstaja v času do ustavitve postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika za predložitev seznama dolžnikovega premoženja (prva točka izreka) in predlog upnika za povrnitev stroškov tega predloga (druga točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik vložil predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja v pritožbenem roku zoper sklep, s katerim je ustavilo izvršilni postopek z zadnjim dovoljenim sredstvom izvršbe. Zoper ta sklep se upnik ni pritožil, tako da je postal pravnomočen 12. 9. 2012. S pravnomočnostjo cit. sklepa pa je končan tudi izvršilni postopek. Po njegovi pravnomočnosti ni dovoljeno niti izdati odredbe po 31. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) niti razpisati naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvi in tretji točki prvega odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ . V pritožbi navaja, da je 31. 8. 2012 sodišče prve stopnje izdalo sklep, da se izvršba s predlaganim sredstvom izvršbe, to je na račun pri organizaciji za plačilni promet, ustavi, ker je sodišče prve stopnje po vpogledu v register TRR ugotovilo, da dolžnik nima odprtega nobenega transakcijskega računa. Sklep sodišča prve stopnje je prejel 3. 9. 2012 in 7. 9. 2012, torej pred pravnomočnostjo sklepa sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe, je vložil predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo izvršbo na sredstva pri organizaciji za plačilni promet in mu dalo rok 8 dni za pritožbo zoper sklep. Ker dolžnik dejansko nima nobenih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, ni imel nobene podlage za pritožbo zoper cit. sklep sodišča prve stopnje. Ker ni razpolagal s potrebnimi podatki za nadaljevanje izvršbe z drugim sredstvom izvršbe, je v skladu z 31. členom ZIZ predlagal, naj dolžnik predloži seznam svojega premoženja. Že iz načela pravičnosti, kot temeljnega načela v pravnem sistemu, je potrebno dati upniku možnost, da pride do vedenja o premoženju dolžnika, na katerega lahko seže s svojo izvršbo, in zahtevati od dolžnika, da poda seznam svojega premoženja, upniku pa, da v nadaljevanju izvršbe predlaga novo sredstvo izvršbe, s katerim poseže na premoženje dolžnika ter si poplača svojo pravnomočno ugotovljeno in izvršljivo terjatev. Res je, da seznam dolžnikovega premoženja ni sredstvo izvršbe, kot je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Toda prav predloženi seznam omogoča upniku, da lahko predlaga druga, nova oziroma dodatna in učinkovita sredstva izvršbe. Tak predlog je eden od dovoljenih ukrepov s strani določb ZIZ, ki omogočajo nadaljevanje postopka z novim sredstvom izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

Prvi odstavek 31. člena ZIZ določa, da je v primeru, če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, dolžnik na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z dokazili o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. Da bi bil upnik s tem predlogom uspešen, mora zadostiti dvema pogojema: 1. verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan in 2. predlog mora podati med izvršilnim postopkom (do konca izvršilnega postopka).

Glede na to, da je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, je upnik izkazal, da je bilo predlagano sredstvo izvršbe neuspešno in da z njim ne bo mogel biti v celoti poplačan. S tem je izpolnil prvi pogoj iz prvega odstavka 31. člena ZIZ. Kar zadeva drugi pogoj iz prvega odstavka 31. člena ZIZ, je upnik podal predlog sodišču prve stopnje za predložitev seznama dolžnikovega premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na sredstva pri organizacijah za plačilni promet kot zadnjega sredstva izvršbe. Predlog, ki je podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnjo predlagano sredstvo izvršbe med izvršilnim postopkom, prepreči zaključek izvršilnega postopka, ki se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opraviti procesnih dejanj. Izvršilni postopek teče v dveh fazah. Prva je faza dovolitve izvršbe, ki traja od začetka postopka (od predloga upnika oziroma od začetka postopka po uradni dolžnosti) do pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Druga faza pa je oprava izvršbe, ki se začne po izdaji sklepa o izvršbi (lahko še pred pravnomočnostjo) in se konča s poplačilom upnika oziroma izvršitvijo njegove terjatve (torej z uresničitvijo cilja in namena izvršilnega postopka) ali pa z ustavitvijo izvršbe. Do ustavitve izvršbe pride, če upnikove terjatve ni mogoče izvršiti iz pravnih ali dejanskih razlogov. Ustavitev izvršbe teorija in sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem izvršilnega postopka. Ta je namreč končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev izvršilnega postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že konca izvršilnega postopka. V primeru, ko se izvršba opravlja z več sredstvi in predmeti izvršbe, je mogoča le delna ustavitev izvršbe, in sicer glede določenih sredstev in predmetov izvršbe, oziroma glede tistega dela izvršilnega postopka, v katerem izvršba ni bila uspešna (1).

V obravnavani zadevi je izkazano, da je pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe tekel izvršilni postopek na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet kot edinem sredstvu izvršbe. Ko se je izkazalo, da izvršba s tem sredstvom ne bo uspešna, je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 31. 8. 2012 o ustavitvi izvršbe. Po prejemu tega sklepa sodišča prve stopnje je upnik še pred njegovo pravnomočnostjo predlagal, da se dolžniku na podlagi 31. člena ZIZ odredi, da predloži seznam svojega premoženja. Upnik je opravil procesno dejanje (vložil predlog) v času, ko sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe na edino sredstvo izvršbe še ni bil pravnomočen in je bil izvršilni postopek še v teku. Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je tako postal pravnomočen, vendar le v svojih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kakršno obstaja v času do ustavitve postopka (2).

Upoštevajoč navedeno upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da ni imel nobene podlage za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe z dne 31. 8. 2012, ker dolžnik dejansko nima nobenih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Upnik prav tako utemeljeno navaja, da ZIZ dovoljuje predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja kot enega od dovoljenih ukrepov, ki omogočajo nadaljevanje izvršilnega postopka z novim sredstvom izvršbe. Pri primerjavi položaja upnika in dolžnika v izvršilnem postopku je treba izhajati iz privilegiranega položaja upnika, ki mu 31. člen ZIZ omogoča vložitev predloga za izdajo odredbe sodišča dolžniku, da predloži seznam svojega premoženja, da bi lahko bila izvršba zoper njega učinkovita. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo predlog upnika za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti pa zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o upnikovem predlogu za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, kot tudi o stroških, ki jih je priglasil s predlogom.

Op. št. (1): Tako: Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013. Op. št. (2): Glej: enajsta točka obrazložitve cit. sklepa Vrhovnega sodišča RS.