Jedro

Pojem "tretjega" iz 2. in 4. odst. 177. čl. ZOR ne zajema oseb, ki so solidarno odškodninsko odgovorne po 207. čl. ZOR. V pravdi med oškodovancem in eno izmed solidarno odškodninsko odgovornih oseb iz 207. čl. ZOR tako ni moč upoštevati ugovorov te osebe, ki se tičejo razmerja med več solidarno odškodninsko odgovornimi subjekti (prim. 207. čl. in 3. odst. 206. čl. ZOR). Tožena stranka zato ne more v okviru uveljavljanja oprostitvenega razloga po 2. odst. 177. čl. ZOR uspeti z ugovori, češ da prisotnost kabla v območju izkopa ni bila označena, da delavec tožene stranka na kabel ni bil opozorjen, da zakoličba izkopa ni bila v redu, ali da morda ni bila seznanjena z lokacijskim dovoljenjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani. Tako je določilo zato, ker je presodilo, da je tožena stranka tožeči odškodninsko odgovorna za vtoževano škodo.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je trdila, da je bila (pod)izvajalec. Pri tem ni pomembno, ali je sama sklenila pogodbo z investitorjem ali pa je v vlogi njenega naročnika nastopal prevzemnik posla. Za obravnavano odškodninsko odgovornost je pomembno le, da tožena stranka ni nastopala v vlogi osebe, s katero bi si imetnik nevarne stvari pomagal pri uporabi stvari (5. odst. 177. čl. ZOR). Gospodarska družba, ki opravlja izkope na podlagi pogodbe o delu, pa takšnega statusa ne more imeti. Prav ona je namreč subjekt, v čigar interesu (zaradi pridobivanja dobička - 1. čl. ZGD) je opravljala nevarno dejavnost, to je obratovanje z lastnim delovnim strojem. Zato je odškodninsko odgovorna (1. odst. 174. čl. ZOR), kot je to že pravilno presodilo sodišče prve stopnje.

Pravilna je tudi presoja, da v konkretnem primeru niso podani razlogi za oprostitev objektivne odškodninske odgovornosti iz 177. čl. ZOR.

Tožena stranka ne izpodbija kvlifikacije, da je uveljavljala oprostitev odgovornosti zaradi dejanja (v konkretnem primeru opustitve) "tretjega". Pritožbeno sodišče se tej kvalifikaciji pridružuje, saj tožena stranka ni očitala opustitev tožeči stranki (to je oškodovancu). Prav tako pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da pojem "tretjega" iz 2. in 4. odst. 177. čl. ZOR ne zajema oseb, ki so solidarno odškodninsko odgovorne po 207. čl. ZOR. Že zato, ker bi bil ob drugačnem stališču izničen namen solidarne odškodninske odgovornosti, predpisane v 207. čl. ZOR. V pravdi med oškodovancem in eno izmed solidarno odškodninsko odgovornih oseb iz 207. čl. ZOR tako ni moč upoštevati ugovorov te osebe, ki se tičejo razmerja med več solidarno odškodninsko odgovornimi subjekti (prim. 207. čl. in 3. odst. 206. čl. ZOR). Tožena stranka zato ne more v okviru uveljavljanja oprostitvenega razloga po 2. odst. 177. čl. ZOR uspeti z ugovori, češ da prisotnost kabla v območju izkopa ni bila označena, da delavec tožene stranka na kabel ni bil opozorjen, da zakoličba izkopa ni bila v redu, ali da morda ni bila seznanjena z lokacijskim dovoljenjem. Vse te ugovore bo tožena stranka lahko uveljavljala v regresni pravdi po 208. čl. ZOR proti osebi, ki je opustila dolžnosti, ki se tičejo ustrezne priprave gradbišča v pogledu preverjanja poteka podzemnih naprav.

Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (353. čl. ZPP).

Upoštevaje vsebino odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče ocenilo priglašene stroške za nepotrebne (155. čl. ZPP). Zato je o njih odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe.