Jedro

Ker je odstopljena dokumentacija upravnega spisa pomanjkljiva, sodišče ni moglo nesporno zaključiti, ali je prvotna komasacijska odločba, ki se nanaša na prvotnega komasacijskega udeleženca, res pravnomočna. Slednje bi bilo razlog, da za predmetni upravni postopek in za izdajo izpodbijane odločbe sploh ne obstaja pravna podlaga.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Postojna 32106-31/2004-2 z dne 22. 4. 2004 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Upravna enota Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je na podlagi drugega odstavka 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 in 31/98, v nadaljevanju ZKZ/96) izdala izpodbijano odločbo, s katero je bilo v točki 1 in 2 izreka ugotovljeno, da je A.A., roj … 1948 iz ..., lastnik do 11/12 in da je B.B., roj … 1940 iz …, lastnica do 1/12 ter da kot solastnika vlagata v komasacijski sklad … zemljišča ležeča v k.o. ..., ki jih našteva, skupaj 5521 m2 v vrednosti 78.742 cenilnih enot (v nadaljevanju ce). Zaradi povečanja površin poti in odvodnih kanalov se zmanjša vrednost vloženega zemljišča za 2,4001% oz. za 1.890 ce tako, da sedaj znaša 76.852 ce (točka 1 izreka). Iz komasacijskega sklada se jima dodeli zemljišče po deležih, navedenih v 1. točki izreka, ki se nahaja v k.o. … in sicer parcela št. 3231 v velikosti 4803 m2 s podatki, ki jih navaja, katere vrednost znaša 76.848 ce (točka 2 izreka). Izpodbijana odločba nadomešča odločbo o novi razdelitvi zemljišč Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k.o. … Občine Postojna 320-3/81-3 z dne 25. 9. 1984 (v nadaljevanju prvotna odločba), in sicer v delu, ki se nanaša na zemljišča zgoraj navedenega lastnika (točka 3 izreka). Po pravnomočnosti je ta odločba podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (točka 4 izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bile v okviru izvajanja Programa sanacije nedokončanih komasacij pri pripravi predlogov za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ugotovljene neusklajenosti podatkov zemljiške knjige in zemljiškega katastra, tako glede površine zemljišč, parcelnih številk, številk zemljiškoknjižnih vložkov, kot tudi neupoštevane spremembe lastništva zaradi dedovanj, daritev, menjav. Navedene pomanjkljivosti je bilo potrebno uskladiti z dejanskim stanjem v zemljiški knjigi, zato je bilo potrebno pripraviti nove odločbe, ki bodo podlaga za pripravo predlogov za vpis lastninske pravice na dodeljenem zemljišču. Dne 12. 11. 2003 je bilo v zemljiški knjigi preverjeno lastništvo predmetnih parcel, vloženih v komasacijski sklad. Ugotovljeno je bilo, da se stanje parcel glede na prvotno odločbo ni spremenilo, prišlo je do sprememb v lastništvu. Prvotni lastnik in vlagatelj parcel v komasacijski sklad je bil C.C. Današnja zemljiškoknjižna solastnika sta A.A. in B.B. V zadevi je bila 16. 2. 2004 razpisana ustna obravnava oziroma seznanitev, vendar se navedena solastnika vabilu nista odzvala. Prvostopenjski organ je o zadevi odločal na podlagi spisne dokumentacije in zemljiškoknjižnih podatkov.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je pritožbo A.A. zavrnilo in kot podlago navedlo prvi odstavek 115. člena Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11, ZKZ-UPB2), katerega vsebino navaja. Drugostopenjski organ povzema vsebino prvostopenjske odločbe in potek dosedanjega postopka. Iz dokumentov ugotavlja, da se komasacijski udeleženec A.A. ni pritožil zoper prvotno odločbo. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo. Na tem območju ni bilo narejene melioracije, delitev pa je sporna. Po oceni drugostopenjskega organa so te navedbe neutemeljene, saj je bilo o pravilnosti in zakonitosti dodelitve komasiranih zemljišč že pravnomočno odločeno s prvotno odločbo (pritožnik se zoper prvotno odločbo ni pritožil). Z izpodbijano odločbo je bilo potrebno izvesti formalno-tehnični popravek, to je upoštevati spremembo lastništva predmetnih parcel, ki bo omogočil pravilno izvedbo vpisa podatkov v zemljiško knjigo. Pravilnost teh popravkov tožnik v tožbi ne izpodbija. Tega ni izpodbijal niti pred izdajo izpodbijane odločbe, ko je bil vabljen na ustno obravnavo. S pritožbo le pavšalno izpodbija vsebinsko razdelitev zemljišč, o pravilnosti in zakonitosti pa je bilo že pravnomočno odločeno s prvotno odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Prvotna in izpodbijana odločba se razlikujeta le v podatkih o lastništvu, kastastrsko-razdelilni del pa je ostal nespremenjen. Utemeljena je zahteva pritožnika za ogled na terenu, ki pa ni z ničemer objektivizirana v smislu uporabe kriterijev določenih v ZKZ/79. V zvezi z navedbami tožnika o neizvedeni melioraciji na tem območju pa drugostopenjski organ pojasnjuje, da je ta opredeljena v 2. točki izreka prvotne odločbe in katero je dolžan zagotoviti investitor komasacije in ne prvostopenjski organ.

Tožnik v tožbi ugovarja, da je prvostopenjski organ bistveno kršil določbe postopka, izpodbijana odločba ne vsebuje vseh elementov, ki bi jih morala vsebovati v skladu z zakonom. Ne vsebuje dejanske in pravne podlage za odločitev, nima navedene presoje dokazov, nima navedbe pravnih predpisov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku. Tožnik sploh ni imel možnosti, da razloge izpodbija. Izpodbijana odločba v obrazložitvi zgolj povzema potek dosedanjega postopka. Navedeno je, da citirana zemljišča sodijo v Komasacijski sklad Šmihel pod Nanosom, pravna podlaga ni navedena, ni pojasnjen pomen oznak pri posameznih zemljiščih (zkv, pl, vrsta rabe, raz., vrednost ce) in od kje je upravni organ navedene podatke povzel. Ni pojasnjeno, od kje je ugotovljeno število ce in kriterij, na podlagi katerih so bile določene cene enote za posamezno zemljišče. Prav tako ni pojasnjena vrednost cenilne ce. Pojasnjeni tudi niso kriteriji, po katerih je prvostopenjski organ odločil, da solastnika vlagata v točki 1 izreka izpodbijane odločbe navedene parcele v predmetni komasacijski sklad. Niso navedeni razlogi, zaradi katerih sta solastnika dobila parcelo št. 3231 k.o. … iz tega komasacijskega klada. Prav tako ni jasno, zakaj ni bilo solastništvo odpravljeno. Materialna podlaga za takšno odločitev prav tako ni navedena. Prvostopenjski organ se zgolj sklicuje na spisno dokumentacijo in zemljiškoknjižne podatke. Pri tem dokumentacije, na podlagi katere je odločil, ne navede. Ni jasno, na podlagi katerih zemljiškoknjižnih podatkov je prvostopenjski organ odločil. Neopredeljenih podatkov pa ni mogoče preveriti, s čimer je kršeno načelo pravne varnosti. Izpodbijane odločbe ni možno preizkusiti. Ker izpodbijana odločba nima razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov, ni jasno, kaj je upravni organ pri svojem odločanju upošteval. Tožnik se ukvarja z ovčerejo. Parcela, ki naj bi mu bila dodeljena, pa ni primerna za ovčerejo. Gre za zaraščen teren, ki bi ga bilo potrebno najprej očistiti. Vrednost takega zemljišča je manjša kot vrednost zemljišča, ki naj bi ga tožnik vložil v komasacijski sklad. Glede vrednosti zemljišč pa ni v izpodbijani odločbi navedenih nobenih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti, ali je vrednost zemljišča, ki se vlaga v komasacijski sklad in vrednost zemljišč, ki se dodelijo tožniku iz komasacijskega sklada, enaki, oziroma določeni v skladu z zakonom. Glede na to, da je zemljišče v solastnini, ga bo tožnik lahko uporabljal zgolj v okviru svojega deleža, kar pa ni namen komasacije. Prvostopenjski organ bi moral tožniku dodeliti zemljišča iz komasacijskega sklada tako, da bi ga lahko uporabljal v celoti in ne bi bil omejen s pravicami solastnika. Zaradi vsega predhodno navedenega je izpodbijana odločba nezakonita. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama v danem primeru sporno, ali je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ali je dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali so bila pravilno uporabljena pravila postopka. Iz listin nesporno izhaja, da je Komisija za izvedbo komasacijskega postopka k.o. … izdala prvotno odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada Občine, katero tožena stranka v delu, ki se nanaša na tožnika, v upravnem spisu prilaga. Pod zaporedno številko 20 je kot komasacijski upravičenec v cit. odločbi naveden A.A. iz …. Navedeno je, da v predmetni komasacijski sklad vlaga parc. št. 613, 614 in 1166 v skupni izmeri 5521 m2 k.o. …, v skupni vrednosti 78.742 ce. Zaradi povečanja površin poti in odvodnih kanalov se vrednost zmanjša za 2,4001% in znaša 76.852 ce. Iz komasacijskega sklada pa se mu dodeli parcela št. 3231 ležeča v k.o. … v izmeri 4803m2 in v vrednosti 76.848 ce. Zgolj iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da se komasacijski upravičenec A.A. zoper predhodno navedeno prvotno odločbo ni pritožil in je tako komasacijski postopek s tem pravnomočno končan. Slednjega po sodišče na podlagi odstopljenih upravnih spisov, ki so pomanjkljivi, ne more preizkusiti.

V primeru pa, da je predmetni postopek komasacije bil res pravnomočno končan, ker se prvotni komasacijski upravičenec naj ne bi pritožil, je navedena prvotna odločba pravnomočna. Takšna pravnomočna prvotna odločba je predstavljala podlago za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, kar tudi izhaja iz točke 5 izreka prvotne odločbe. Morebitna neizvršitev takšne pravnomočne odločbe o komasaciji v zemljiško knjigo in nato morebitno spremenjeno zemljiškoknjižno lastništvo na parcelah, ki so predmet prvotne komasacijske odločbe, pa po presoji sodišča ne more biti razlog za ponovno odločanje o komasaciji v upravnem postopku. Ni namreč mogoče dvakrat odločati o isti stvari. Pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, pa je mogoče odpraviti ali razveljaviti le na podlagi izrednih pravnih sredstev, ki jih taksativno določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Ker pa je bila odstopljena dokumentacija upravnega spisa pomanjkljiva, sodišče ni moglo nesporno zaključiti, ali je prvotna komasacijska odločba, ki se nanaša na prvotnega komasacijskega udeleženca C.C., res pravnomočna. Slednje bi, kot že pojasnjeno, bilo razlog, da za predmetni upravni postopek in za izdajo izpodbijane odločbe sploh ne obstaja pravna podlaga. Za nadaljevanje prvotnega komasacijskega postopka (za izdajo izpodbijane odločbe) bi namreč obstajala pravna podlaga le v primeru, če je pred pravnomočnostjo prvotne komasacijske odločbe prvotni udeleženec komasacije (C.C.), umrl. V tem primeru bi se postopek nadaljeval z njegovimi pravnimi nasledniki (dediči). Iz predloženih listin v upravnem spisu pa navedeno ni razvidno. Prav tako ni razvidno, kdaj je Komisija za izvedbo komasacijskega postopka v k.o. … Občine Postojna izdala prvotno komasacijsko odločbo, kdaj je bila ta vročena prvotnemu komasacijskemu udeležencu C.C. in kdaj je postala pravnomočna. Zato sodišče na podlagi pomanjkljivih predloženih upravnih spisov ne more ugotoviti, ali je tožnik A.A. pravni naslednik prvotnega komasacijskega udeleženca C.C., in če je, kdaj je le-ta vstopil v predmetni komasacijski postopek (pred ali po pravnomočnosti prvotne komasacijske odločbe), ali pa gre celo za isto osebo (in je tožnik prvotni komasacijski udeleženec). Enako tudi ni razvidno, kdaj je v predmetni postopek vstopila B.B. (pred ali po pravnomočnosti prvotne komasacijske odločbe).

Glede na vse zgoraj navedeno, je po presoji sodišča dejansko stanje p

omanjkljivo ugotovljeno in obrazloženo.

Ker so razlogi izpodbijane odločbe tudi po presoji sodišča bistveno pomanjkljivi, je prišlo tudi do kršitve pravice tožnika do pravnega sredstva, saj je pravica do pravnega sredstva učinkovita le, upravni organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno. Tako gre v danem primeru za bistveno kršitev določb postopka in za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Glede na navedeno je izpodbijana odločba nezakonita in jo je potrebno odpraviti. Ker je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo že iz predhodno navedenih razlogov, se do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

Ker v postopku izdaje upravne odločbe glede na predhodno navedeno niso bila upoštevana relevantna pravila postopka in je bilo posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pri ponovnem odločanju je prvostopenjski organ v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Sodišče je v zadevi na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave.

I

zrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu se tožniku priznajo stroški upravnega spora v višini 420,00 EUR, ker je bila zadeva rešena zunaj glavne obravnave in je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.