Up-253/00

21. 5. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. ter C. C. C. iz Z., ki jih zastopa Č. Č., odvetnik v V., na seji senata dne 21. maja 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 279/99 z dne 8. 12. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnikov, ker ob spremembi tožbenega zahtevka pritožniki (v pravdi tožniki) niso določili vrednosti spornega predmeta. Pritožniki menijo, da jim je z izpodbijanim sklepom kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člen Ustave in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Vrhovno sodišče naj bi ne bilo pravilno uporabilo določb 35. člena, prvega odstavka 37. člena in tretjega odstavka 40. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77).

2.Višje sodišče v Kopru je s sklepom št. Cp 93/95 z dne 15. 3. 1995 ugodilo pritožbi pritožnikov, razveljavilo sklep Temeljnega sodišča v Kopru, enote v Piranu št. P 276/85 z dne 16. 12. 1994, s katerim sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe, in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje sojenje. Ob objektivni spremembi tožbe, ki jo je v ponovnem postopku sodišče prve stopnje dovolilo, pa pritožniki niso navedli vrednosti spornega predmeta (pritožniki so zahtevali več kot po prvotno postavljenem zahtevku). Sodišče prve stopnje je o tako spremenjenem zahtevku odločilo s sodbo št. P 276/85 z dne 24. 6. 1998.

3.Ustavno sodišče se v postopku preizkusa ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanim sklepom kršena katera od človekovih pravic.

4.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse in bi jo lahko šteli za arbitrarno ali če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Vrhovno sodišče je odločilo po enotni in ustaljeni sodni praksi, zato ne gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic. Prav tako ne gre za kršitev pravice do sodnega varstva, ker so pritožniki imeli možnost, da ob spremembi tožbenega zahtevka navedejo vrednost spornega predmeta, pa te pravice niso izkoristili. O sporu je odločalo sodišče na dveh stopnjah. Zgolj dejstvo, da pritožniki s pravnim sredstvom niso uspeli, pa še ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije sodniki, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Lojze Ude