Jedro

V fazi ali v delu postopka pred ali ob tem, za začasni odvzem vozniškega dovoljenja po prvem odstavku 137. člena ZKP zadostuje verjetnost, ki je v obravnavanem primeru kljub pridobljenemu mnenju nepostavljenega izvedenca prometne stroke v zadostni meri izkazana. Po opisu dejanja iz vloženega obtožnega predloga je namreč jasno, da je obdolženemu očitana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, ki tega v njegovi temeljni obliki ne odpravlja. Pomeni, da v primeru nedokazanosti kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 3. in 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 obdolženemu še vedno obstaja verjetnost obsodbe po prvem odstavku tega člena, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča, ugotovitvam navedenega izvedenca v tej fazi postopka jemlje ustrezno težo oziroma tako, da jih kot ugotovitev, ki bi izključevale storitev zgornjega kaznivega dejanja v katerikoli njegovi obliki ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega F.R. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje s sklepom II K 33586/2019 z dne 8. 1. 2020 zavrnilo predlog zagovornika obdolženega F.R. za vrnitev vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo začasno odvzeto dne 29. 11. 2019. 2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da navedenemu predlogu ugodi in začasno odvzeto vozniško dovoljenje obdolženemu vrne ali da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka v pritožbi niso specificirane in ne obrazložene. Enako velja za uveljavljane kršitve kazenskega zakona, pri čemer je opozoriti, da ta po razumljivem izreku in razlogih sklepa v nobenem izmed naštetih primerov po 372. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ni bil uporabljen.

5. Neugotovljenih odločilnih dejstev pritožnik znova ni navedel, zmotno pa so bila ta dejstva po pritožbeni obrazložitvi ugotovljena zato, ker po pridobljenem mnenju izvedenca prometne stroke ni več utemeljenega suma o obdolžencu kot povzročitelju prometne nesreče in s tem kot o storilcu obravnavanega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa. Ker so ugotovitve dodatno potrjene s sledmi s kraja prometne nesreče, zgolj navedbam iz kazenske ovadbe ni mogoče slediti ali vsaj tako, da ne bi bil upoštevan še oškodovankin prispevek k nastali prometni nesreči. V takšnem primeru pa kaznivega dejanja, ki bi bilo storjeno z naklepom ali iz malomarnosti ne more biti, medtem ko je bilo v ostalem prezrto, da obdolženi za kazniva dejanja iz zgornjega poglavja kazenskega zakonika še ni bil kaznovan, da varnosti prometa v 40 letni vozniški praksi niti s hujšimi prekrški ni ogrožal ter da je vožnjo pod vplivom alkohola iskreno obžaloval. 6. Ali je obdolženčeva vožnja pod čezmejnim vplivom alkohola v vzročni zvezi s prometno nesrečo, kot je zatrjevana v vloženem obtožnem predlogu, je stvar dokazanosti kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 in s tem druge faze kazenskega postopka. V fazi ali v delu postopka pred ali ob tem, za začasni odvzem vozniškega dovoljenja po prvem odstavku 137. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zadostuje verjetnost, ki je v obravnavanem primeru kljub pridobljenemu mnenju nepostavljenega izvedenca prometne stroke v zadostni meri izkazana. Po opisu dejanja iz vloženega obtožnega predloga je namreč jasno, da je obdolženemu očitana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, ki tega v njegovi temeljni obliki ne odpravlja. Pomeni, da v primeru nedokazanosti kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 3. in 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 obdolženemu še vedno obstaja verjetnost obsodbe po prvem odstavku tega člena, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča, ugotovitvam navedenega izvedenca v tej fazi postopka jemlje ustrezno težo oziroma tako, da jih kot ugotovitev, ki bi izključevale storitev zgornjega kaznivega dejanja v katerikoli njegovi obliki ni mogoče upoštevati.

7. Pritožbeno sodišče se strinja še z oceno sodišča prve stopnje glede obdolženčeve nadaljnje udeležbe v javnem prometu za čas trajanja postopka. Najprej zato, ker po razumljivih razlogih sklepa obdolženčeve predhodne obsodbe za drugo kaznivo dejanje niso bile uvrščene v nabor okoliščin, zaradi katerih bi bilo obdolženega šteti za nevarnega voznika v smislu nadaljnjega ogrožanja življenj in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu. Je pa v ta nabor pravilno uvrščena obdolženčeva obravnavanost za cestnoprometne prekrške. Ta je za voznika, kot je predstavljen v pritožbeni obrazložitvi, razmeroma obsežna, po vrsti obravnavanih prekrškov (vožnja z uporabo naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, prekoračitve različno dovoljenih hitrosti in nedovoljeni načini prehitevanja) pa takšna, da tudi po presoji pritožbenega sodišča kaže na obdolženčevo tvegano obnašanje v javnem prometu, ki ga po tako opisanem kaznivem dejanju v obtožnem predlogu, med postopkom zaradi morebitnega nadaljnjega ogrožanja varnosti tega prometa, ne gre dopustiti.

8. Glede na obrazloženo, in ker naknadno obžalovanje vožnje pod vplivom alkohola, predhodnega tveganja, povzročenega s takšnim ravnanjem ne odpravlja, je bilo o pritožbi zagovornika obdolženega F.R. odločeno tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Če bo za obdolženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tar. št. 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem kazenskem postopku.