20. 5. 2005

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik na Z., na seji senata dne 4. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 65/2001 z dne 8. 7. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju št. N 42/2000 z dne 20. 9. 2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V nepravdnem postopku je sodišče prve stopnje določilo mejo med parc. št. 381/1, vpisano pri vl. št. 309, k.o. V., ki je v lasti predlagatelja, in parc. št. 367, vpisano pri vl. št.18, k.o. V., katere solastnika sta pritožnika (v nepravdnem postopku nasprotna udeleženca). Ugotovilo je, da vrednost spornega mejnega prostora znaša 21.150 SIT. Mejo je uredilo na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 136. člena Zakona o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl. – ZNP). Zoper prvostopenjski sklep sta pritožnika vložila pritožbo. Višje sodišče je njuno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi izražata nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Zatrjujeta, da sta s takšno ureditvijo meje izgubila del zemljišča, ki sicer po oceni sodišča nima večje vrednosti, vendar je zanju življenjskega pomena, saj jima služi kot dovozna pot do njunih nižje ležečih kmetijskih zemljišč. Izpodbijana odločitev naj bi temeljila na sodni ureditvi meje iz leta 1971 (sklep Občinskega sodišča na Ptuju št. Rnp 144/71 z dne 10. 11.1971), v tedanjem postopku pa pritožnika oziroma njuna pravna prednika nista imela možnosti sodelovati. Višjemu sodišču očitata, da se v izpodbijanem sklepu do te njune pritožbene navedbe ni opredelilo. Zatrjujeta, da se tudi sodišče prve stopnje ni določno opredelilo do njunih ugovorov v tem postopku. Razlogi v izpodbijanih sklepih naj bi bili neustrezni in nezadostni. Pritožnika zato menita, da sta prikrajšana za obrazloženo sodno odločbo, kar pomeni kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Z izpodbijano odločitvijo pa naj bi jima bila kršena tudi pravica iz 25. člena Ustave. Predlagata razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Pritožnika sicer zatrjujeta, da je sporni del zemljišča zanju življenjskega pomena, saj jima služi kot dovozna pot do njunih "nižje ležečih" kmetijskih zemljišč. Vendar določitev meje sama po sebi pritožnikoma ne preprečuje, da ne bi mogla doseči ureditve dostopa do svojih parcel na kakšni drugi pravni podlagi. Po oceni Ustavnega sodišča ne gre za zadevo, ki bi za pritožnika imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj v obravnavani zadevi ni. Kolikor se pritožnika dotikata ustavnopravno relevantnih vidikov (npr. obrazloženost sodne odločbe), pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger