Jedro

Okoliščina, da imajo nekateri dediči bivališča izven sedeža krajevno pristojnega sodišča, v zapuščinskem postopku sama po sebi ne more narekovati prenosa pristojnosti iz razlogov smotrnosti. Po določbi 208. člena Zakona o dedovanju je namreč mogoče dedno izjavo pisno predložiti zapuščinskemu sodišču ali pa osebno pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim rednim sodiščem.

Izrek

Predlogu se ne ugodi.

Obrazložitev

Pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju je pod opr. št. D 281/2001 uveden zapuščinski postopek po dne 17.09.2001 umrli A. P. iz M. Iz podatkov smrtovnice je razvidno, da se zapuščina pokojne nahaja na območju Okrajnega sodišča v Črnomlju.

Po določbi prvega odstavka 168. člena Zakona o dedovanju opravi zapuščinsko obravnavo po zakonu stvarno pristojno redno sodišče. Po določbi 177. člena citiranega zakona pa je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno redno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno bivališče, pri čemer je po določbi tretjega odstavka navedene zakonske določbe za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno po zakonu stvarno pristojno redno sodišče, na katerega območju je pretežni del zapuščine. Tako ni dvoma, da je Okrajno sodišče v Črnomlju stvarno in krajevno pristojno sodišče za opravo zapuščinske obravnave.

Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postoka v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj prenosa krajevne pristojnosti utemeljuje svoj predlog z dejstvom, da naj bi se dediči po pokojni A. P. že ob sestavi smrtovnice dogovorili, naj se zapuščinska obravnava opravi na Okrajnem sodišču Jesenice, ker naj bi večina dedičev živela na območju tega sodišča. Razlogi smotrnosti naj bi torej narekovali prenos krajevne pristojnosti (163. člena Zakona o dedovanju v zvezi s 67. členom ZPP).

Vrhovno sodišče pa predlogu za prenos pristojnosti ni ugodilo.

Zapustnica je imela stalno bivališče na območju krajevno pristojnega sodišča, tu pa se nahaja tudi njeno premoženje. Okoliščina, da imajo nekateri dediči bivališča izven sedeža krajevno pristojnega sodišča, v zapuščinskem postopku sama po sebi ne more narekovati prenosa pristojnosti iz razlogov smotrnosti. Po določbi 208. člena Zakona o dedovanju je namreč mogoče dedno izjavo pisno predložiti zapuščinskemu sodišču ali pa osebno pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim rednim sodiščem.

Okoliščina, da nekateri od dedičev stalno žive izven območja zapuščinskega sodišča, torej sama po sebi in brez navedbe drugih tehtnih razlogov ne more predstavljati podlage za ugoditev predlogu za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče zato predlogu Okrajnega sodišča v Črnomlju ni ugodilo.