Up-61/04 - 6

11. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 22. februarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 228/2002 z dne 14. 11. 2003 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. IV Pd 512/98 z dne 14. 12. 2001 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Višje sodišče je zavrnilo pritožbo ustavne pritožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero ji je bilo naloženo plačilo neupravičeno izplačanih zneskov osebnega dohodka v letu 1994. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da je vtoževane zneske, katerih prejema ni zanikala, pritožnica prejela brez pravne podlage. Zavrnilo je tudi pritožničin ugovor, da Mestna občina Ljubljana kot ena izmed pravnih naslednic Mesta Ljubljane ni bila aktivno legitimirana za tožbo.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Ta ustavna pravica naj bi ji bila kršena s tem, ko naj ji Višje sodišče ne bi odgovorilo na vse pritožbene navedbe. S tem v zvezi omenja ugovor glede aktivne legitimacije tožeče stranke. Kršitev 25. člena Ustave vidi tudi v tem, da ni imela na voljo nobenega pravnega sredstva zoper sklep Računskega sodišča, čeprav ga je tožeča stranka upoštevala za podlago svojih aktivnosti proti pritožnici. S tem, ko naj bi bila vrnitev neupravičeno izplačanih zneskov zahtevana le od nekaterih zaposlenih, naj bi bilo kršeno tudi načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

B.

3.Pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave strankam v pritožbenem postopku med drugim zagotavlja, da se sodišče opredeli do pritožbenih navedb, razen če so te nebistvene oziroma očitno neutemeljene. Glede na to bi lahko bili ustavnopravno relevantni očitki pritožnice, da ji Višje sodišče ni odgovorilo na njene pritožbene navedbe. Vendar pa konkreten tovrstni očitek pomenijo le navedbe ustavne pritožbe v zvezi z neupoštevanjem pritožbenega ugovora glede obstoja aktivne legitimacije tožeče stranke. Kot izhaja iz pritožbe pritožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje, je pritožnica v njej navajala, da zaradi neurejenih premoženjskopravnih razmerij med pravnimi naslednicami bivšega Mesta Ljubljana Mestna občina Ljubljana ni bila sama aktivno legitimirana za vložitev tožbe, temveč bi lahko tožbo vložila le skupaj z vsemi drugimi občinami. Višje sodišče ji je na takšen očitek odgovorilo, da so nove občine kot pravne naslednice ter nosilke pravic in obveznosti, povezanih s premoženjem bivše občine, aktivno legitimirane za sprožitev ustreznih postopkov za izterjavo zneskov, povezanih s tem premoženjem. Strinjati se je mogoče s pritožnico, da takšna obrazložitev ne pomeni odgovora na njen očitek, da bi lahko tožbo vložile le vse nove občine skupaj. Ne glede na to pa Višjemu sodišču ni mogoče očitati kršitve 25. člena Ustave. Takšne pritožbene navedbe pomenijo po vsebini očitek, da bi morale biti v sporu zoper pritožnico vse občine naslednice Mesta Ljubljane nujne sospornice, ki pa je očitno neutemeljen in s tem takšen, da sodišču nanj niti ni bilo treba odgovoriti. Ob upoštevanju pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave bi bilo namreč vztrajanje pri nujnem sosporništvu na aktivni strani nesprejemljivo, saj bi lahko glede na to, da nikogar ni mogoče prisiliti k vložitvi tožbe, onemogočilo uresničitev te ustavne pravice.

4.Neutemeljen je tudi očitek pritožnice, da naj bi ji bila pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave kršena tudi s tem, ko naj ne bi imela na voljo pritožbe zoper sklep Računskega sodišča, s katerim so bile ugotovljene nepravilnosti pri izplačilih osebnih dohodkov in občinam naslednicam Mesta Ljubljane naloženo, naj sprožijo ustrezne postopke za njihovo vrnitev. Kot pravilno ugotavlja že sama pritožnica, ni bilo z omenjenim sklepom neposredno odločeno o nobeni pravici oziroma dolžnosti pritožnice. O kršitvi pravice iz 25. člena Ustave, ki vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, zato ni mogoče govoriti.

5.Očitke pritožnice, da ni imela možnosti ugovarjati morebitnim nepravilnostim v sklepu Računskega sodišča, je moralo Ustavno sodišče preizkusiti tudi z vidika 22. člena Ustave. Omenjena ustavna pravica namreč strankam med drugim zagotavlja, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. V zvezi s tem velja pritožnici najprej pojasniti, da izpodbijane odločitve o obveznosti pritožnice vrniti neutemeljeno prejeta izplačila ne temeljijo neposredno na sklepu Računskega sodišča. Kot izhaja zlasti iz sodbe Višjega sodišča, je pritožnica dolžna vrniti sporne zneske izplačil zato, ker za ta izplačila ni bilo pravne podlage in ne zato, ker bi tako odločilo Računsko sodišče. Sklep Računskega sodišča je bil morda res povod za vložitev tožbe zoper pritožnico, v sodnem postopku pa je bil upoštevan le kot dokaz pri ugotavljanju obstoja in višine neutemeljenih izplačil. Morebitne očitke v zvezi s pravilnostjo takšnih ugotovitev bi lahko pritožnica uveljavljala v sodnem postopku. Dejstvo, da ni izkoristila te svoje pravice, ne more utemeljiti kršitve ustavnih pravic.

6.Zavrniti je treba tudi očitek pritožnice o kršitvi načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Dejstvo, da vrnitev neutemeljeno izplačanih zneskov osebnega dohodka ni bila zahtevana od vseh delavcev, namreč ne more utemeljiti kršitve te pravice. Morebitne opustitve tožeče stranke uveljavljati pravico do vračila v posameznih primerih namreč ne morejo vplivati na odločitev sodišča v obravnavanem primeru.

7.Ker torej z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan