Jedro

Določba 1. odst. 36. čl. ZNP ne daje sodišču možnosti, da postavi novega izvedenca, če za to ne obstoji določen razlog. Domneva o umiku predloga pomeni v takšnem primeru bistveno kršitev določbe 1. odst. 36. čl. ZNP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odst. 36. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ustavilo postopek za delitev stvari, ker stranke po pozivu sodišča v danem roku niso založile predujma za novega izvedenca gradbene stroke.

Izvedbo dokaza z izvedencem je ocenilo kot potrebno zaradi poteka časa in zaradi ugovorov strank k prvi cenitvi.

Takšen sklep izpodbija predlagateljica, ki uveljavlja bistveno kršitev določbe 3. odst. 35. čl. ZNP, smiselno pa tudi kršitev 1. odst. 36. čl. ZNP in 10. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nov postopek. Navaja, da bi predujem morala založiti nasprotna udeleženca, saj je postavitev novega izvedenca izključno v njunem interesu. Razdružitev hiše naj se opravi brez še enega izvedeniškega dela, ki je nepotrebno, saj so cene znane oziroma se lahko ugotovijo po realitetnih agencijah, hiša pa je bila že večkrat opisana.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče meni, da določba 3. odst. 35. čl. ZNP - če je postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci - v obravnavani zadevi ne more biti kršena.

Določba govori o skupnih stroških postopka, ki jih je potrebno ločiti od lastnih stroškov, ki jih ima udeleženec. Med skupne stroške sodijo tudi stroški za izvedenca. V postopku za delitev stvari velja v odnosu do citirane specialna določba, namreč, da solastniki v delitvenem postopku skupne stroške trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev (126. čl. ZNP). Uveljavljana bistvena kršitev določbe 3. odst. 35. čl. ZNP zato ni podana, saj je prvostopno sodišče udeležencem postopka naložilo, kot je v spisu razvidno na listovni številki 125, založitev predujma za novega izvedenca v skladu z velikostjo solastninski deležev.

Vprašljiva pa je po mnenju pritožbenega sodišča izpodbijana odločba sodišča prve stopnje glede na določbo 1. odst. 36. čl. ZNP (Kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza, se šteje, da je predlog umaknil).

Pritožnica utemeljeno opozarja tudi na to, da si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, kar je eno temeljnih načel postopka. Prvostopno sodišče je v obravnavani zadevi izvedlo dokaze že s tremi izvedenci: B.B., M.P. in N.G.K. Citirana določba ne daje sodišču možnosti, da venomer postavlja nove izvedence, saj mora obstajati za postavitev novega izvedenca določen razlog. Samo dejstvo, da ena od strank podanemu izvedenskemu mnenju ugovarja, še ne more pomeniti zadostnega razloga za postavitev drugega izvedenca, saj mora sodišče prvenstveno z zaslišanjem izvedenca razčistiti utemeljenost strankinih ugovorov.

Za novo cenitev, ki je potrebna zaradi poteka časa, pa tudi ni nujno potrebno, da jo opravi drugi izvedenec, še več, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da uskladitve že podane cenitve z gibanjem cen izvedenec ne bi mogel opraviti na naroku. Potem, ko se sicer skopi razlogi prvostopnega sodišča za postavitev novega izvedenca pokažejo kot neutemeljeni, eventualnih drugih razlogov, ki so v okviru materialnega procesnega vodstva prvostopno sodišče pripeljali do odločitve o postavitvi izvedenca, pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določbe 1. odst. 36. čl. ZNP, zato je v skladu z določbo 37. čl. ZNP v zvezi s 1. odst. 369. čl. in 3. točko 380. čl. ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nadaljnji postopek.