Jedro

Čas storitve prekrška, ki mora biti v izreku pisne odločbe o prekršku vsebovan v opisu dejanja, v konkretnem primeru predstavlja zakonski znak storilcu očitanega prekrška (po prvi alineji prvega odstavka 145. člena ZMed, ki ga stori odgovorna oseba pravne osebe, če pristojno ministrstvo v petnajstih dneh od prenehanja izdajanja tiskanega medija ne obvesti o prenehanju), obenem pa predstavlja odločilno dejstvo, ki se nanaša na opredelitev storilčevega statusa.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se postopek o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških ustavi.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Ministrstvo za kulturo, Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije je storilki odgovorni osebi A. L. z odločbo o prekršku z dne 27. 8. 2009 izrekel globo v višini 500,75 EUR zaradi prekrška po prvi alineji prvega odstavka 145. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) ter ji naložil plačilo sodne takse. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo ZSV 2858/2009-2406 z dne 23. 2. 2011 zahtevo storilkine zagovornice za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in odgovorni osebi A. L. naložilo plačilo sodne takse.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovna državna tožilka. V zahtevi navaja, da iz izreka odločbe prekrškovnega organa ne izhaja čas storitve prekrška, ki je obvezna sestavina opisa očitane kršitve, ker se na čas storitve prekrška vežejo pomembne pravne posledice. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in spremeni izpodbijani odločbi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) poslalo storilki prekrška, ki se je o njej po svojih zagovornikih izjavila ter navedla, da odločba o prekršku ne vsebuje bistvenih sestavin, ker ne določa časa prekrška.

B.

4. Prekrškovni očitek storilki odgovorni osebi A. L., vsebovan v izreku izpodbijane odločbe je, da je kot vodstveni organ (direktor pravne osebe P., d. o. o.) opustila dolžno ravnanje, zato pravna oseba kot izdajatelj tiskanega medija S. Ministrstva za kulturo v zakonsko določenem roku ni obvestila, da je tiskani medij S. prenehal delovati, s čimer je storila prekršek po prvi alineji prvega odstavka 145. člena ZMed. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prekrškovni organ (sicer nerazumljivo) navedel, da je S. prenehal izhajati dne 17. 10. 2008, zato je naslednji dan začel teči petnajstdnevni rok za obvestilo pristojnemu ministrstvu o prenehanju izhajanja tiskanega medija, ki je iztekel dne 25. 11. 2009, prekršek pa je bil storjen, upoštevajoč določila Zakona o splošnem upravnem postopku glede računanja rokov, dne 27. 11. 2008. 5. Prekršek po prvi alineji prvega odstavka 145. člena ZMed stori izdajatelj pravna oseba, če najkasneje v petnajstih dneh od nastanka spremembe oziroma od prenehanja pristojnemu ministrstvu ne sporoči sprememb podatkov iz prvega in tretjega odstavka 12. člena ZMed oziroma ga ne obvesti o prenehanju.

6. Sestavine izreka pisne odločbe o prekršku so določene v tretjem odstavku 56. člena ZP-1. Med njimi je tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek, ki mora med drugim obsegati tudi čas storitve prekrška.

7. Čas storitve prekrška je pomemben za presojo, ali so podane okoliščine, ki izključujejo pregon storilca (na primer zastaranje), zaradi opredelitve storilčevega statusa (na primer status voznika začetnika), v primerih spreminjanja zakonodaje glede vprašanja, kateri zakon je za storilca milejši, predvsem pa je opredelitev časa storitve prekrška pomembna zaradi zagotovitve storilčeve obrambe v postopku, ki bo mogoča le v primeru, če je očitek zoper njega dovolj jasen in določen.

8. V konkretnem primeru čas storitve prekrška predstavlja zakonski znak storilcu očitanega prekrška (odgovorna oseba pravne osebe stori prekršek, če pristojno ministrstvo v petnajstih dneh od prenehanja izdajanja tiskanega medija ne obvestiti o prenehanju), obenem pa predstavlja odločilno dejstvo, ki se nanaša na opredelitev storilčevega statusa; ali je bil storilec v času storitve prekrška odgovorna oseba pravne osebe. V izreku izpodbijane odločbe bi moral biti naveden čas, ko je pričel teči rok v katerem bi morala odgovorna oseba prijaviti prenehanje izhajanja tiskanega medija ter čas storitve prekrška, ki nastopi z iztekom navedenega roka.

9. Opis prekrška v izreku izpodbijane pravnomočne odločbe ne vsebuje podatka o času storitve prekrška, torej ne vsebuje vseh zakonskih znakov prekrška po prvi alineji prvega odstavka 145. člena ZMed, zato je v izpodbijani odločbi podana kršitev materialnih določb zakona iz 1. točke prvega odstavka 156. člena ZP-1, ki bi jo moralo odpraviti sodišče, ki je odločalo o vloženi zahtevi za sodno varstvo in postopek zoper storilko prekrška ustaviti. Ker sodišče, ki je odločalo o zahtevi za sodno varstvo, tega ni storilo, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke ugodilo in postopek o prekršku zoper storilca odgovorno osebo A. L. na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker dejanje, opisano v izreku izpodbijane odločbe, ni prekršek.