Jedro

Po določbi prvega odstavka 72. člena ZGO se zoper uporabno dovoljenje lahko pritožijo poleg investitorja še udeleženci pri gradnji. Ob takšni ureditvi omejenega kroga strank, med stranke upravnega postopka, ki lahko predlagajo obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja zaradi odprave gradbenega dovoljenja, ni mogoče uvrstiti tudi tožnika. Svoje pravice in pravne koristi kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt „F“, tožnik kot stranka v postopku že varuje v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za sporni objekt.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7. 1. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Ljubljana, z dne 26. 6. 2000, s katerim je bil zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka, saj tožnik ni bil stranka v postopku, končanem z odločbo z dne 25. 1. 1994, s katero je bilo Gradbenemu podjetju X., d. d., izdano uporabno dovoljenje za novozgrajeni objekt „F“ s pripadajočimi priključki na zemljiščih prac. št. 111 in 222 k.o. ....

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka glede na določbo 72. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO (Ur. l. SRS, št. 34/1984 in naslednji) pravilno ugotovila, da tožnik ne more biti stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Tožnik je uveljavljal svoje pravice v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato je sklicevanje na sodbo U 1618/94 neutemeljeno. Sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, ker gre v obravnavanem primeru za pravno vprašanje.

3. Zoper izpodbijano sodbo tožeča stranka vlaga revizijo, prej pritožbo, iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje; podrejeno pa, da spremeni izpodbijano sodbo tako, da odpravi izpodbijano odločbo. Navaja, da iz določb ZGO ne izhaja, da lahko v postopku izdaje uporabnega dovoljenja sodelujejo izključno investitor in udeleženci pri gradnji. ZGO kot specialni predpis dopolnjuje Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP/1986 (Ur. l. SFRJ, št. 47/86 in naslednji) glede udeležbe v upravnem postopku. Vlagatelj zahtevka za denacionalizacijo zemljišča, na katerem je brez zakonitega gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ima v postopku izdaje uporabnega dovoljenja nedvomno pravni interes za udeležbo. Gradbeno dovoljenje pa je bilo v predmetni zadevi na tožnikov predlog odpravljeno v obnovljenem upravnem postopku. Navaja še, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti glavno obravnavo, na kateri bi uveljavljal izločitvene razloge za sodnike, ki so odločali v upravnem postopku.

4. Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5. Prizadeta stranka Gradbeno podjetje X., d. d., v odgovoru na revizijo, prej pritožbo, predlaga, da se ta zavrne.

6. Revizija ni utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v zvezi z zavrženjem tožnikovega predloga za obnovo postopka pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Odločba o uporabnem dovoljenju se izda po tehničnem pregledu zgrajenega objekta, s katerim se med drugim preverja, ali je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, s projektno dokumentacijo ter s predpisi, normativi in standardi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste (70. člen ZGO). Namen tehničnega pregleda in izdaje uporabnega dovoljenja je, da se ugotovi, ali se sme zgrajeni objekt uporabljati, in ali se smejo vgrajene inštalacije in oprema, ki ne služi objektu, temveč tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, dati v obratovanje. ZGO določa, da pri tehničnem pregledu poleg investitorja sodelujejo predstavniki nadzornika, izvajalcev in projektivnih podjetij ter dobaviteljev glavne opreme, ki so sodelovali pri gradnji. Po določbi prvega odstavka 72. člena ZGO pa se zoper uporabno dovoljenje lahko pritožijo poleg investitorja še udeleženci pri gradnji. Ob takšni ureditvi omejenega kroga strank, ko gre za uporabno dovoljenje, zlasti tistih, ki se lahko pritožijo zoper odločbo o uporabnem dovoljenju, pa na navedeni pravni podlagi med stranke upravnega postopka, ki lahko predlagajo obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja zaradi odprave gradbenega dovoljenja, ni mogoče uvrstiti tudi tožnika. Svoje pravice in pravne koristi kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt "F", tožnik kot stranka v postopku že varuje v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za sporni objekt.(1) Tako tudi ni pravno upoštevno tožnikovo sklicevanje na zadevo U 1618/94, v kateri lastnik objekta ni imel možnosti udeležbe v postopku, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Poleg tega je bilo s sodbo Vrhovnega sodišča I Up 964/99 z dne 5. 11. 2003 že presojeno, da je bila pravilno zavržena tožnikovo pritožba zoper izdano uporabno dovoljenje za objekt „F“, ker tožnik ni stranka postopka izdaje uporabnega dovoljenja. Tožnik pa v predlogu za obnovo postopa niti ni navedel, da uveljavlja obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP/86 zaradi neudeležbe v prvotnem postopku. Na podlagi prvega in drugega odstavka 256. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 250. člena ZUP/86 pa pristojni upravni organ zavrže predlog za obnovo postopka, ki ga vloži neupravičena oseba.

10. Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev glavne obravnave pred prvostopenjskim sodiščem šteje za bistveno kršitev določb postopka le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, pa je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Takšna kršitev določb ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ni podana, do enakega sklepa pa pripelje tudi uporaba četrtega odstavka 72. člena v zvezi z drugim odstavkom 50. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Tožnik je v tožbi predlagal opravo glavne obravnave, pri čemer pa ni navedel, kateri dokazi naj bi se na njej izvedli. Razlog za opravo glavne obravnave tudi ne more biti goli tožnikov namen, da bi na njej uveljavljal izločitvene razloge za sodnike, kar je prvič navedel šele v reviziji. Sodišče prve stopnje je tako po presoji revizijskega sodišča pravilno ocenilo, da v obravnavani zadevi dejansko stanje ni sporno in da gre izključno za pravno vprašanje. Ker tako sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe brez glavne obravnave v nasprotju z zakonom, ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

11. Izločitev sodnika C.C. zaradi predhodnega dela pri toženi stranki, domnevnega vplivanja na postopke in njegovega pravnega naziranja je prepozna, ker ni bila zahtevana do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Sodnik tudi ni odločal pri izdaji izpodbijanih odločb v obravnavani zadevi, zato tudi ni podan izločitveni razlog, ki ga sodišče upošteva po uradni dolžnosti.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Op.št.(1):Sodišče prve stopnje je s sodbo U 854/2005 z dne 12. 5. 2005 ugodilo tožbi stranke z interesom X, d. d., Ljubljana, odpravilo odločbo tožene stranke, s katero je ta v obnovljenem postopku odpravilo gradbeno dovoljenje za objekt „F“, ter toženi stranki zadevo vrnilo v ponoven postopek, revizija tožnika pa je bila zavržena s sklepom Vrhovnega sodišča X Ips 994/2005 z dne 17. 5. 2007, ker izpodbijana odločba v upravnem postopku še ni postala dokončna.