Jedro

Po določbi 1. odst. 64. člena Zakona o o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je temeljni pogoj za vložitev ugovora, v katerem tretji zahteva, naj sodišče izreče za nedopustno izvršbo na predmet izvršbe po tretjem izkazana verjetnost, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. V skladu s citiranim določilom ZIZ je napotitev tretjega na pravdo po 2. odst. 65. člena ZIZ odvisna od presoje verjetnosti obstoja take pravice. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zavzelo stališča o tem, ali je omenjena predpostavka izpolnjena, zato sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku .

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da bo o zahtevku tretjega B.V.M. d.o.o. za nedopustnost izvršbe na nepremičninah vl. št. 2410 parc. št. 856/9 k.o. Kamnik po sklepu o izvršbi z dne 11.2.2000, opr. št. In 7/2000 proti upniku A Banki d.d. odločeno v pravdnem postopku, pri čemer mora vložnik ugovora tožbo vložiti v 8 dneh. Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila upnica, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da priložena prodajna pogodba ni dokaz o novem lastništvu nepremičnine. V skladu s 33. členom Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), se lastninska pravica na nepremičninah pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. V tem primeru pa do 20.8.2000 ni bil vložen niti predlog za vpis v zemljiško knjigo. Pobotnica, za katero tretji šteje, da je izbrisna pobotnica, ki pa to ne more biti, na izvršilni postopek nima nobenega vpliva. Po določilu 1. odst. 63. člena ZTLR sme biti nepremičnina za zavarovanje neke terjatve obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika, ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine pred upniki, ki na njej nimajo hipoteke, in upniki, ki so pridobili hipoteko na njej za njim, in sicer ne glede na to, če se je lastnik nepremičnine spremenil. Nobeno od dejstev, ki jih tretji navaja v svojem ugovoru, za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, zato je ugovor neobrazložen. Pritožba je utemeljena. Po določbi 1. odst. 64. člena Zakona o o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je temeljni pogoj za vložitev ugovora, v katerem tretji zahteva, naj sodišče izreče za nedopustno izvršbo na predmet izvršbe po tretjem izkazana verjetnost, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji zatrjuje, da je na podlagi 12.1.2000 sklenjene prodajne pogodbe z dolžnico postal lastnik sporne nepremičnine parc. št. X vl. št. Y k.o. Z. V skladu s citiranim določilom ZIZ je napotitev tretjega na pravdo po 2. odst. 65. člena ZIZ odvisna od presoje verjetnosti obstoja take pravice. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zavzelo stališča o tem, ali je omenjena predpostavka izpolnjena, zato sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 15. čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pretehtati, ali je pravica tretjega verjetno izkazana. Pritrdilen odgovor na zastavljeno vprašanje bo mogoč samo v primeru, če več dejstev govori za trditev tretjega, da je postal lastnik sporne nepremičnine, kot proti njej. Pri tem se bo moralo opreti na že v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11.10.2000 opr. št. III Cp 1429/2000 navedeno materialnopravno podlago 1. odst. 63. člena ZTLR, 8. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95) in 245. člen ZIZ.