Jedro

Sodišče sodi, da je toženka glede na javni razpis in razpisno dokumentacijo ter glede na vsebino tožnikove vloge pri vrednotenju slednje po merilu "Povečanje energetske učinkovitosti" pravilno upoštevala Elaborat gradbene fizike, izdelan s strani C. C.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se tožnikova vloga za projekt "A.", številka vloge: 3030-344/2021/1 zavrne (1. točka izreka), stroški v postopku pa niso nastali (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik kandidiral na Javni razpis za podporo planinski športni in rekreacijski infrastrukturi (objavljen v Uradnem listu RS, št. 61/21 dne 16. 4. 2021 - v nadaljevanju javni razpis), in sicer s projektom "A.". Tožnikova vloga je bila ocenjena v skladu z merili, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji v poglavju 6. Iz Elaborata gradbene fizike objekta je razvidno, da objekt pred obnovo sodi v energetski razred G (potrebna toplota za ogrevanje: 663,39 kWh/m2a), po obnovi pa bo v razredu E (potrebna toplota za ogrevanje: 111,74 kWh/m2a), kar pomeni 2 razreda višje. Na osnovi tega je vloga po merilu "Povečanje energetske učinkovitosti" prejela 14 točk (2 x 7 = 14). Vloga tožnika je bila ocenjena s skupno 133 točkami. Višina razpisanih sredstev je zadoščala le za sofinanciranje projektov, ki so na podlagi ocenjevanja dosegli najmanj 139,70 točk.

3.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Uveljavlja, da je toženka napačno ocenila njegovo vlogo po merilu "Povečanje energetske učinkovitosti". Tožnik je za stavbo predložil Energetsko izkaznico, iz katere izhaja, da ta spada v energetski razred s porabo 602 kWh/m2a, po sanaciji s finančnimi sredstvi iz javnega razpisa pa se izboljša na razred D s porabo 86 kWh/m2a. Torej se energetski razred izboljša za tri in ne za dva razreda. Zaradi tega bi morala biti tožnikova vloga po navedenem merilu pravilno ocenjena s 3 x 7 = 21 točkami, skupna ocena tožnikove vloge bi bila tako 140 točk. To pomeni, da bi tožnikova vloga presegla prag 139,70 točk in bi morala biti skladno z razpisnimi pogoji in merili sprejeta. Tožnik predlaga, da sodišče odloči, da se mu na podlagi njegove vloge dodeli 140 točk in se mu odobri sofinanciranje projekta skladno z razpisnimi pogoji, podrejeno pa, da odpravi izpodbijan sklep in vrne zadevo toženki v novo odločanje.

4.Toženka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika. Pojasnjuje, da tožnik k vlogi ni priložil Energetske izkaznice stavbe, temveč Elaborat gradbene fizike za področje učinkovitosti rabe energije v stavbah, kar je bilo skladno s poglavjem 5.3. razpisne dokumentacije dopustno in možno. V njem je tožnik navedel, da je potrebna toplota za neto uporabno površino 663,39 kWh/m2a pred sanacijo in 111,74 kWh/m2a po sanaciji, kar predstavlja preskok za dva razreda. Navajanje novih dejstev in dokazov v tožbi v skladu s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni dovoljeno. Toženka predlaga, da sodišče izvede predlagane dokaze in tožbeni zahtevek v celoti zavrne kot neutemeljen, tožniku pa naloži v plačilo nastale stroške postopka.

5.Tožnik v prvi pripravljalni vlogi navaja, da sta bila Poslovnemu načrtu A. med drugim priložena tudi Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energij v stavbah (C. C.) in Energetska izkaznica (D., d. o. o.), kot je to razvidno iz str. 6 poslovnega načrta (točka 2.2. Spisek strokovnih podlag). Priloženo Energetsko izkaznico je izdelalo kvalificirano podjetje za izdelavo Energetskih izkaznic, t. j. D., d. o. o., ki je vpisano v Register pooblaščenih izdajateljev pri Ministrstvu za infrastrukturo, Energetska izkaznica pa je bila podprta tudi z vsemi potrebnimi dokumenti, ki so bili tudi priloženi (Elaborat gradbene fizike in Izkazi energijskih lastnosti stavbe pred in po sanaciji, vse izdelano s strani D., d. o. o.). Energetska izkaznica je primarni dokument za izkazovanje stopnje energetske učinkovitosti v stavbah in prva osnova za izračun ocene za povečanje energetske učinkovitosti skladno z merili javnega razpisa. Iz javnega razpisa izhaja alternativna zahteva predložitve energetske izkaznice stavbe ali elaborata gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah, tožnik pa je predložil celo oba dokumenta. Tožnik je sicer res vlogi predložil tudi Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah, ki ga je za svoje potrebe in nikakor kot uradni dokument za vlogo na javni razpis izdelal C. C. Ta dokument je toženka uporabila za izračun energetske učinkovitosti. Izračun gradbene fizike, ki ga je toženka ocenjevala, je bil izdelan s strani nelicenciranega subjekta, kar pomeni, da bi vlogo morala zavreči. Toženka svoje odločitve ne bi smela opreti na ta na dokument. Če toženki vloga ali priloge niso bile jasne, bi morala zahtevati pojasnilo v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

6.Toženka v odgovoru na pripravljalno vlogo navaja, da je bilo možno vlogi priložiti ali Energetsko izkaznico ali Elaborat gradbene fizike. Tožnik vlogi ni priložil Energetske izkaznice podjetja D., d. o. o., temveč samo Elaborat gradbene fizike, izdelan s strani C. C. Toženka ni imela nobenega razloga, da bi dodatno zahtevala Energetsko izkaznico, saj bi morale biti vrednosti v obeh dokumentih enake. Tožnik je v vlogi eksplicitno zahteval povrnitev stroškov C. C. Stroški podjetja D., d. o. o., niso bili nikjer priznani niti ni tožnik zahteval njihove povrnitve. Skladno s poglavjem 5.3. razpisne dokumentacije je primarni dokument za ocenjevanje energetske učinkovitosti ali Energetska izkaznica ali Elaborat gradbene fizike. C. C. ni izdelal Energetske izkaznice ampak Elaborat gradbene fizike in za to ne rabi posebnega pooblastila, zgolj znanje.

7.Tožba ni utemeljena.

8.Predmet tega upravnega spora je toženkin sklep, s katerim je ta zavrnila tožnikovo vlogo za sofinanciranje, oddano na javni razpis. Tožnik v bistvenem uveljavlja, da toženka njegove vloge po merilu "Povečanje energetske učinkovitosti" ni ustrezno vrednotila; zatrjuje namreč, da je vlogi (med drugim) priložil Energetsko izkaznico objekta, ki bi jo bilo treba upoštevati po vrednotenju po navedenem merilu. Toženka ugovarja, da Energetska izkaznica tožnikovi vlogi ni bila priložena, vrednotenje slednje je izvedla na podlagi predloženega Elaborata gradbene fizike.

9.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da sta se v predmetni zadevi obe stranki pisno odpovedali glavni obravnavi. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 279. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov.

10.Sodišče ugotavlja, da je toženka v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega razpisa v razdelku "6. Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbora operacij" določila skupno devet meril za vrednotenje prejetih vlog, med njimi tudi merilo "6.1. Povečanje energetske učinkovitosti". Po navedenem merilu je vloga lahko prejela maksimalno 56 točk, in sicer po 7 točk za vsak razred povečanja učinkovitosti. V razdelku 6.11. je toženka v zvezi z navedenim merilom podala naslednjo obrazložitev: "V vlogi se navede podatek o računski rabi letne energije za ogrevanje stavbe, preračunane na enoto kondicionirane površine stavbe (Qh), ki se pridobi iz Energetske izkaznice stavbe ali iz Elaborata gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah za leto pred operacijo in za leto po izvedeni operaciji."

11.Iz predstavljene vsebine razpisne dokumentacije jasno izhaja, da so prijavitelji (za namen vrednotenja vlog po navedenem merilu) v okviru svojih vlog lahko predložili bodisi Energetsko izkaznico stavbe bodisi Elaborat gradbene fizike, pri čemer sta bila navedena dokumenta enakovredna (in nobenega od teh ni mogoče šteti za "primarno" zahtevani dokument, kot to neutemeljeno meni tožnik).

12.Med strankama ni sporno, da je tožnik v okviru svoje vloge za javni razpis predložil Elaborat gradbene fizike, ki ga je izdelal C. C. Sporno pa je, ali je tožnik poleg tega svoji vlogi priložil tudi Energetsko izkaznico, ki jo je izdelalo podjetje D., d. o. o. (in, kot tožnik uveljavlja v prvi pripravljalni vlogi, druge dokumente, s katerimi je bila ta podprta).

13.Sodišče po vpogledu v prijavo tožnika na javni razpis, kot je del odstopljenega upravnega spisa zadeve, ugotavlja, da ta ne vsebuje Energetske izkaznice, vsebuje pa Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah, ki ga je izdelal C. C. Navedeno je skladno z ugotovitvami toženke, da tožnik Energetske izkaznice v svoji vlogi ni predložil.

14.Vendar pa tožnik zatrjuje nasprotno. Sodišče s tem v zvezi izpostavlja temeljno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, skladno s katerim dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika (primerjaj 7. in 212. člen ZPP). V konkretnem primeru to pomeni, da je breme dokazovanja zatrjevanega dejstva, da je bila v tožnikovi vlogi priložena (tudi) Energetska izkaznica, na tožniku.

15.Tožnik navedeno dejstvo dokazuje s sklicevanjem na v vlogi priložen Poslovni načrt. Sodišče pritrjuje tožniku v njegovem zatrjevanju, da je na Poslovnem načrtu pod točko "2.2. Spisek strokovnih podlag" omenjena tudi Energetska izkaznica (D., d. o. o.). Vendar pa po presoji sodišča slednje izkazuje kvečjemu, da je bila Energetska izkaznica upoštevana pri pripravi navedenega (samostojnega) dokumenta, ne pa tudi, da je bila ta predložena v okviru tožnikove vloge, podane na javni razpis. S tem v zvezi ni mogoče spregledati, da je tožnik v stroškovniku, ki je del njegove vloge (obrazec 5), zahteval povrnitev različnih stroškov, ki se nanašajo na storitve, opisane v različnih, k vlogi priloženih dokumentih (gradbena dela, sanacijska dela, svetovanje...). Med specificiranimi stroški je tožnik izrecno navedel tudi stroške C. C. (ki je izdelal Elaborat gradbene fizike), katerega račun je tudi priložil vlogi (gre za stroške pod opisom "Svetovanje in konstruiranje energetskega sistema za prenovo A."). Med stroški, navedenimi na stroškovniku, pa ni najti nobenih stroškov, ki bi se nanašali na podjetje D., d. o. o., ki naj bi za tožnika izdelalo Energetsko izkaznico. Tudi navedeno po presoji sodišča dodatno kaže na to, da tožnik Energetske izkaznice k vlogi ni priložil, saj bi sicer na stroškovniku bržkone navedel stroške njene izdelave (kot je to storil za ostale predložene dokumente oz. načrtovane storitve). Stroški izdelave energetske izkaznice so bili v razpisni dokumentaciji namreč izrecno navedeni kot upravičeni stroški (razdelek 11.1.3.).

16.Tožnik k tožbi prilaga Energetski izkaznici za stavbo (s izračunom glede na obstoječe stanje in stanje po energetski sanaciji), vendar pa s predložitvijo teh dokumentov v upravnem sporu po presoji sodišča ne uspe izkazati, da sta bili ti predloženi tudi kot priloga njegove vloge na javni razpis. Sodišče ob tem dodaja, da izkaznici (tudi izkaznica, ki se nanaša na obstoječe stanje) nimata navedene zaporedne številke, ki je bila v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, veljavnim v času njune domnevne izdelave (21. 9. 2021), sestavni del energetskih izkaznic in na podlagi katere so se te tudi vpisale v register energetskih izkaznic. Iz predloženih energetskih izkaznic pa tudi ne izhaja, da bi te izdelalo podjetje D., d. o. o., kot to zatrjuje tožnik, saj je na njiju kot izdajatelj in izdelovalec navedena zgolj fizična oseba E. E.

17.Tožnik k prvi pripravljalni vlogi prilaga tudi Elaborat gradbene fizike (glede na obstoječe stanje ter po sanaciji) z dne 17. 9. 2021 in Izkaze energijskih lastnosti stavbe (glede na obstoječe stanje in po sanaciji) z dne 21. 9. 2021, vse izdelano s strani D., d. o. o. Ob tem zatrjuje, da naj bi bila Energetska izkaznica podprta tudi z navedenimi dokumenti, ki naj bi bili (kot je mogoče razumeti tožnika) ravno tako priloženi k tožnikovi vlogi na javni razpis.

18.Sodišče uvodoma ugotavlja, da se tožnik na navedene listine v podani tožbi ni skliceval, pač pa je dejstva, ki naj bi izhajala iz teh, zatrjeval (in navedene listine predlagal kot dokaz) šele v pripravljalni vlogi, podani po poteku roka za vložitev tožbe, kot ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1 (v tožbi se je tožnik skliceval zgolj na v vlogi zatrjevano predloženo Energetsko izkaznico). Z zatrjevanjem s tem povezanih dejstev in predlaganjem navedenih dokazov je tožnik zato prekludiran (52. člen ZUS-1).

19.Ne glede na navedeno sodišče tudi v zvezi s temi dokumenti ugotavlja, da se v tožnikovi vlogi na javni razpis, kot je bila sodišču odstopljena v okviru upravnega spisa, ne nahajajo, z njihovo predložitvijo v upravnem sporu pa tožnik ne uspe izkazati, da so ti obstajali in bili predloženi že v okviru njegove vloge na javni razpis. Gre sicer za dokumente, ki ne vsebujejo številk dokumentov, na katerih ni naveden odgovorni projektant in ki niso niti žigosani niti podpisani, tudi strošek izdelave teh dokumentov pa v stroškovniku, predloženem v okviru tožnikove vloge na javni razpis, ni naveden.

20.Na podlagi vsega navedenega sodišče sodi, da tožnik ni uspel dokazati, da je k svoji vlogi na javni razpis predložil (tudi) Energetsko izkaznico (ali pa Elaborat gradbene fizike oziroma Izkaze energijskih lastnosti stavbe, ki naj bi jih izdelala družba D., d. o. o., in s katerimi naj bi bila podprta Energetska izkaznica).

21.Ob zapisanem sodišče dodaja še, da skladno z določbami javnega razpisa prijavitelj (v primeru morebitne dopolnitve vloge) ni smel spreminjati višine zaprošenih sredstev, dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge, ali elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Tudi v kolikor bi bilo potrebno ugotoviti, da je tožnik v svoji vlogi predložil Energetsko izkaznico (česar tožnik sicer, kot že pojasnjeno, ni uspel izkazati) ali pa še drug Elaborat gradbene fizike oz. Izkaze energijskih lastnosti stavbe (kot to smiselno izhaja iz njegove pripravljalne vloge), bi to pomenilo, da tožnikova vloga vsebuje več dokumentov, ki vsebujejo različne podatke, ki so podlaga za vrednotenje po merilu Povečanje energetske učinkovitosti, vrednotenje po tem merilu pa posledično glede na stanje vloge ob predložitvi ne bi bilo mogoče. V kolikor bi bilo tožniku po poteku roka za oddajo vlog dopuščeno da izbere, kateri izmed dokumentov ali podatkov naj se upošteva, pa bi to pomenilo nedopustno spreminjanje oziroma oblikovanje tistih elementov njegove vloge, ki bi lahko vplivali (in glede na okoliščine predmetne zadeve tudi dejansko bi vplivali) na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale prejete vloge (ob upoštevanju zatrjevano predložene Energetske izkaznice bi bila tožnikova vloga sprejeta v sofinanciranje, ob upoštevanju nesporno predloženega Elaborata gradbene fizike pa ni bila).

22.Tožnik navaja še, da je bil upoštevani Elaborat gradbene fizike izdelan s strani C. C., ki je nelicenciran subjekt, in bi morala toženka zato njegovo "vlogo zavreči". Tožnik je kot dokaz predložil izpis iz Registra podeljenih licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic, vodenega na Ministrstvu za infrastrukturo, po stanju na dan 22. 12. 2021. Sodišče ugotavlja, da se navedeni register ne nanaša na elaborate gradbene fizike, temveč zgolj na energetske izkaznice. C. C. ni izdelal Energetske izkaznice temveč Elaborat gradbene fizike, za izdelavo tega pa licence, ki bi bila vodena v navedenem registru, ne potrebuje. Zatrjevano dejstvo, da naj C. C. ne bil naveden v navedenem registru, je tako nerelavantno.

23.Po povedanem sodišče sodi, da je toženka glede na javni razpis in razpisno dokumentacijo ter glede na vsebino tožnikove vloge pri vrednotenju slednje po merilu "Povečanje energetske učinkovitosti" pravilno upoštevala Elaborat gradbene fizike, izdelan s strani C. C. Tožbeni očitki o napačni uporabi materialnega prava ter zmotno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljeni.

24.Ker tožnik ni uspel izkazati nezakonitosti izpodbijanega sklepa, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

25.Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZUS-1 v zadevi odločilo po sodniku posamezniku.

K II. točki izreka

26.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 28, 28/1, 52

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.