Jedro

Če se za sprožitvijo postopka za (sodno) ureditev meje (v skladu s 131. in nadaljnjimi členi ZNP) v bistvu skriva nestrinjanje glede lastništva posamezne parcele (oziroma njenega relevantnega dela), imamo opravka s sporom o lastninski pravici (to je lastninskim sporom), o katerem je potrebno odločiti v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom z dne 26.9.2016 odločilo, da se nepravdni postopek (N 36/2015) ustavi in da se po pravnomočnosti sklepa postopek pred pristojnim sodiščem (to je Okrajnim sodiščem v Krškem) nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in naloži sodišču prve stopnje, da nadaljuje s postopkom. Poudarja, da izpodbijani sklep temelji na nepopolnem (zmotno) ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava. Sodišče prve stopnje naj bi zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj so razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju oziroma sklep nima razlogov o njih (14. točka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj bi trditve predlagateljice posplošilo. Tudi zaključki sodišča, da gre za spor, ki ga ni moč reševati po pravilih nepravdnega postopka, in da bo morala predlagajoča stranka ustrezne zahtevke uveljavljati v pravdi, ne držijo popolnoma, tako ne v smislu trditev predlagateljice kot tudi ne v materialnopravnem smislu. Predlagateljica ni jasno določila (precizirala), na katerem delu želi urediti mejo, saj se je na mejni obravnavi z določenim delom pokazane meje tudi strinjala. Slednja je zahtevek presegla, saj se s predlagano mejo od točke 163 do 1624 strinja, a ji je sodišče navkljub listinski dokumentaciji, ki izkazuje nasprotno, v tem delu v celoti sledilo. Dejstvo je, da je sporni del cesta in tudi javno dobro, hkrati pa tudi nujno potrebna. Predlagateljica na spornem delu niti ne more pridobiti lastninske pravice, ker je vsa leta vedela, da gre za pot, ki je javno dobro. V nadaljevanju pritožnica pojasnjuje, zakaj predlagateljica nepremičnine (oziroma njenega dela) ni mogla priposestvovati. V predmetni zadevi ne gre za lastninski, ampak za mejni spor.

3. Predlagateljica v odgovoru (vlogi z dne 7.10.2016) pojasnjuje, zakaj naj bi parcelam št. 431/1 in 431/2 k.o. ... prenehal status javnega dobra.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če se za sprožitvijo postopka za (sodno) ureditev meje (v skladu s 131. in nadaljnjimi členi ZNP(1)) v bistvu skriva nestrinjanje glede lastništva posamezne parcele (oziroma njenega relevantnega(2) dela), imamo opravka s sporom o lastninski pravici (to je lastninskim sporom), o katerem je potrebno odločiti v pravdnem postopku(3). Da je temu tudi v obravnavanem primeru tako, kažejo, kot jih je (v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) izpostavilo že sodišče prve stopnje, predlagateljičine navedbe(4), podane v samem predlogu kot tudi kasneje v nadaljevanju(5). Pritožba prepričljivim razlogom sodišča prve stopnje nasprotuje, a vanje in posledično tudi ne v pravilnost (zakonitost) izpodbijanega sklepa dvoma ne uspe vzbuditi. Okoliščina, ali so predlagateljičine trditve, podane v smeri njenega lastništva, oziroma „neobstoja“ parcele št. 431/1 k.o. ... utemeljene (oziroma ali so utemeljeni v zvezi s tem podani pomisleki/ugovori nasprotne udeleženke, ki jih omenja tudi v pritožbi(6)), bo predmet (tudi na podlagi izvedbe za to potrebnih dokazov) nadaljnje prvo-stopenjske sodniške presoje (obravnave). Same za sebe pa le-te utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za lastninski spor o zemljišču (oziroma njegovem relevantnem delu)(7), ki ga je potrebno obravnavati po pravilih pravdnega postopka.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP(8) v zvezi s 37. členom ZNP). Zaradi neuspeha s pritožbo slednja sama trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): In torej ne zgolj obmejnega dela (pasu).

Op. št. (3): Glej npr. VSL sklepe II Cp 690/2016, I Cp 2092/2015, I Cp 2747/2014, II Cp 3211/2011 in I Cp 4303/2010. Op. št. (4): Pritožnica poda očitek, da naj bi sodišče prve stopnje predlagateljičine trditve posplošilo, ki pa ga ustrezno (to je konkretno) ne pojasni.

Op. št. (5): In sicer (že v predlogu) da naj bi sporni del parcele (katastrsko ceste) št. 431/1 k.o. ... od točke 1625 do točke 1624 v širini 3,55 kot svojega že vrsto let uporabljali predlagateljica in njeni pravni predniki ter da cesta v tem delu dejansko ne obstaja, (v nadaljevanju pa še) da zahteva izbris/ukinitev neobstoječe poti (431/1) oziroma da (glej popravek dopolnitve predloga za določitev meje z dne 9.6.2016) meja parc. št. 232/3 k.o. ... med točkama 1625 in 163 (skica terenske meritve) dejansko poteka po mejni črti z zemljišči parc. št. 244/2, 245/1 in 245/2 vse k.o. ..., in sicer v točkah 164, 1469, 1474 in 1258 (skica terenske meritve).

Op. št. (6): Tudi glede (ne)izpolnjenosti pogojev za priposestvovanje.

Op. št. (7): Za ta zaključek okoliščina, ali je predlagateljica pri postavitvi predloga upoštevala rezultate (vsebino) predhodno opravljenega (upravnega) postopka urejanja meje (po Zakonu o evidentiranju nepremičnin), ni bistvena.

Op. št. (8): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.