Jedro

Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženi stranki naložilo, da je tožeči stranki dolžna v osmih dneh plačati odpravnino v višini …. EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2012 do plačila, višji zahtevek za plačilo zneska 233,97 EUR s pp pa je zavrnilo (I. točka izreka sodbe). Nadalje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici obračunati regres za letni dopust za leti 2010 in 2011 v zneskih, ki so razvidni iz izreka sodbe, od bruto zneskov plačati davek in tožnici izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto regresa za leto 2010 od 2. 7. 2010 dalje do plačila ter od neto regresa za leto 2011 od 2. 7. 2011 dalje do plačila, višji obrestni zahtevek pa je zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Toženi stranki je tudi naložilo, da je dolžna za tožnico na predpisane TRR plačati vse že obračunane in neplačane predpisane zakonske prispevke (III. točka izreka sodbe).

Zoper ugodilni del navedene zamudne sodbe se pritožuje tožena stranka, iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je odgovor na tožbo res vložila z zamudo, vendar zgolj iz tehničnih razlogov, ker je prejem pošiljke zmotno ožigosala na dan 16. 7. 2012 in je zmotno mislila, da je odgovor pravočasno podala. Tožena stranka opozarja, da se je sodišče prve stopnje oprlo na izpisek DURS glede neplačanih terjatev iz naslova prispevkov, kar ni uradni dokument oz. odločba, na katero ima delodajalec pravico do ugovora. Podatki niso točni, tožena stranka pa v pritožbi omenja probleme v okviru DURS, kjer je sprožila različne postopke zaradi neusklajenosti podatkov in težav v zvezi z delovanjem računalniškega sistema DURS-a. Prilaga pritožbe zoper sklepe o davčni izvršbi in izpiske plačil, posredovan s strani DURS s pripombami tožene stranke. V zvezi z odpravnino navaja, da ne zanika obstoja terjatve iz naslova odpravnine v višini, kot je razsodilo sodišče, ker pa ima likvidnostne težave, odpravnine še ni mogla plačati. Glede regresa za letni dopust navaja, da je bil tožnici regres za letni dopust za leto 2010 izplačan in sicer v obliki nabave kurilnega olja po dogovoru s tožečo stranko, o čemer obstajajo dokazi in priče. Regresa za leto 2011 pa tožena stranka ni izplačala nobenemu zaposlenemu delavcu, ker je bila s strani naročnika A priznana reklamacija v višini 55.000,00 EUR, ki je nastala po krivdi delavcev. Ustno je bilo dogovorjeno, da se delavcem za malomarno opravljeno delo, zaradi katerega se je toženi stranki naredila ogromna škoda, ne trga od plače, temveč bodo škodo poravnali iz regresov za leto 2011. Sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2012 v višini 254,35 EUR pa tožena stranka priznava.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami - ZPP) preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zlasti ne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.

Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, vendar v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ni odgovorila, čeprav jo je sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 277. člena ZPP opozorilo na posledice v primeru, da ne bo odgovorila na tožbo v danem roku. Prepozno vloženega odgovora na tožbo sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo.

Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala. Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. Iz tožbenih navedb je jasno razvidno, katere terjatve iz delovnega razmerja tožnica uveljavlja s tožbo in v kakšni višini, ker tožena stranka svojih obveznosti iz delovnega razmerja ni poravnala. Pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP je torej izpolnjen. Izpolnjen pa je tudi dodatni pogoj iz 4. točke 1. odstavka istega člena ZPP, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica sama ali z dejstvi, ki so splošno znana, saj med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi ni nikakršnega nasprotja.

Izpodbijana zamudna sodba je tudi materialnopravno pravilna in v skladu s predpisi, ki jih je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe navedlo kot pravno podlago za svojo odločitev.

S pritožbenimi navedbami glede domnevne nepravilnosti podatkov DURS v zvezi s plačevanjem prispevkov, kakor tudi glede neplačila regresa za letni dopust za leto 2012 delavcem zaradi domnevno povzročene škode delodajalcu tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudne sodbe iz tega pritožbenega razloga ni mogoče izpodbijati (2. odstavek 338. člena ZPP). Zato pritožbeno sodišče pritožbenih navedb, s katerimi se uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog, ni presojalo, ker za odločitev niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).