Jedro

ZPP vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, zato je pogoj za pravilno vročitev, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del zamudne sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo tožencu naložilo, naj tožniku v osmih dneh plača odškodnino v višini 15.871,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2015 do plačila; zavrnilo pa je zahtevek za plačilo 6.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2015 do plačila (I. točka izreka). Tožencu je naložilo še, naj tožniku v osmih dneh iz naslova izgube na dohodku za mesec julij 2014 izplača neto znesek, obračunan od bruto zneska v višini 481,04 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2015 do plačila; zavrnilo pa je zahtevek za izplačilo izgube na dohodku v višini 0,06 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2015 do plačila in izplačilo celotnega priznanega bruto zneska (II. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo 2.925,75 EUR neto in plačilo davkov od tega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka zamudne sodbe, in za obdobje od 1. 11. 2015 do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev mesečno plačevanje 773,84 EUR neto in plačilo davkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka do plačila (III. točka izreka). Tožencu je naložilo še, naj tožniku v osmih dneh povrne stroške postopka v višini 398,71 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno zamudno sodbo, smiselno pa zoper njen ugodilni del in zoper odločitev o stroških postopka, se pritožuje toženec, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani del zamudne sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožencu tožba ni bila vročena 4. 9. 2017, ampak šele 7. 9. 2017, kar je navedel že v odgovoru na tožbo, sodišče prve stopnje pa se do tega ni opredelilo. Toženec ne prebiva na naslovu A.v B., ampak dejansko prebiva na naslovu C., v B., kjer živi s svojo ženo in njunim mladoletnim otrokom D.D.. Toženec je v letu 2017 sicer približno dva meseca živel na naslovu A., vendar le zaradi teka ločitvenega postopka. Ta je bil končan s sklenjeno sodno poravnavo, s katero je toženec umaknil tožbo zaradi razveze zakonske zveze in v avgustu ponovno vzpostavil življenjsko skupnost s svojo ženo in sinom na naslovu C.. Tožba v tem postopku je bila tako 4. 9. 2017 na naslovu A. vročena nepooblaščeni osebi in ne tožencu osebno. Tega dne se je toženec nahajal na delu v tujini, prav tako pa tudi na naslovu svojega dejanskega prebivališča na C., zato njemu osebno tega dne ni bilo mogoče vročiti tožbe. Podpis na vročilnici o vročitvi tožbe ni toženčev, kar potrjuje primerjava podpisa s podpisi na drugih listinah, primeroma na pooblastilu za zastopanje v tem postopku in na pogodbi o zaposlitvi. Če sodišče ne more že na podlagi primerjave podpisov ugotoviti, da podpis na vročilnici ni toženčev, toženec predlaga, da postavi izvedenca grafologa. Toženec nima pooblaščenca za sprejem pisanj, prav tako z vročilnice ne izhaja, da ga je podpisala katera druga oseba iz 140. člena ZPP. Toženec se je s tožbo seznanil šele 7. 9. 2017, zato je bil odgovor na tožbo vložen pravočasno. Pogoji za izdajo zamudne sodbe tako niso bili izpolnjeni in je podana kršitev iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec pritožbi kot dokaze prilaga izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi z dne 10. 2. 2017, izpisek iz matičnega registra o rojstvu z dne 10. 2. 2017, potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za ženo toženca E.E., vpogled v uradne evidence o naslovu toženčeve žene E.E. in sina D.D., sodna poravnava Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. IV P 73/2017 z dne 29. 8. 2017. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga pritožbenemu sodišču, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del zamudne sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tem členu, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. ZPP v prvem odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ter 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo na podlagi ugotovitve, da so izpolnjeni vsi navedeni pogoji za njeno izdajo po ZPP, med njimi tudi, da je bila tožba tožencu v odgovor pravilno vročena. Kot izhaja iz 2. točke obrazložitve zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje tožencu 1. 9. 2017 poslalo tožbo s pozivom, naj odgovori nanjo v roku 30 dni, in opozorilom na posledice, če tega ne bo storil. Sodišče prve stopnje je na podlagi vročilnice (pod list. št. 8) ugotovilo, da je toženec tožbo prejel 4. 9. 2017, odgovor na tožbo pa vložil s priporočeno pošiljko 6. 10. 2017, tj. po tem, ko se je 4. 10. 2017 (sreda) že iztekel 30-dnevni rok za odgovor na tožbo. Ker toženec na tožbo ni odgovoril v zakonskem roku, je sodišče prve stopnje ob hkratni izpolnitvi še ostalih pogojev izdalo izpodbijano zamudno sodbo.

8. Toženec v pritožbi uveljavlja, da mu tožba ni bila pravilno vročena oziroma, da mu ni bila vročena 4. 9. 2017, kot izhaja iz vročilnice, ampak se je z njo seznanil šele 7. 9. 2017. Navaja, da podpis na vročilnici ni njegov in da je pisanje sprejela in se na vročilnico podpisala nepooblaščena oseba. Prav tako navaja, da na naslovu A. v B., kjer je bila vročitev opravljena, dejansko ne prebiva, ampak prebiva na naslovu C. v B..

9. V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP1, ki ureja osebno vročitev, se tožba vroča osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom ZPP (tj. vročitev po elektronski poti). Tretji odstavek 142. člena ZPP nadalje določa, da če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Prvi odstavek 140. člena ZPP pa določa, da če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, se v skladu z drugim odstavkom 143. člena ZPP pisanje vrne sodišču z navedbo, da naslovnik dejansko ne živi na naslovu, na katerem je bil opravljen poskus vročitve. Sodišče nato v skladu s tretjim odstavkom 143. člena ZPP pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu za vročanje, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. 10. Toženec očita sodišču prve stopnje, da je izpodbijano zamudno sodbo izdalo, ne da bi bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji zanjo - da je bila tožba tožencu pravilno vročena v odgovor. Toženec v pritožbi navaja okoliščine (na katere je deloma, glede datuma dejanske seznanitve s tožbo, opozoril že v odgovoru na tožbo), ki kažejo na to, da tožencu tožba ni bila pravilno vročena 4. 9. 2017 na pravilnem naslovu za vročanje. Iz vročilnice tožbe in poziva toženi stranki, naj odgovori na tožbo, je razvidno, da se podpis prejemnika očitno ne ujema s podpisom toženca na listinah, na katere se toženec sklicuje v pritožbi (pooblastilo za zastopanje in pogodba o zaposlitvi), pri čemer iz vročilnice ne izhaja, da bi bilo pisanje vročeno kateremu od odraslih članov gospodinjstva na podlagi 140. člena ZPP in ne tožencu kot prejemniku. Na podlagi petega odstavka 149. člena ZPP mora namreč vročevalec na vročilnici, kadar pisanje izroči komu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navesti njuno medsebojno razmerje. Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi (prvi odstavek 149. člena ZPP) je javna listina, ki dokazuje vročitev (sedmi odstavek 149. člena in prvi odstavek 224. člena ZPP). Kljub temu pa lahko zainteresirana stranka v postopku, konkretno toženec, dokazuje, da vročitev ni bila opravljena oziroma, da dejstva o vročitvi, kot izhajajo iz vročilnice niso resnična. Konkretno toženec navaja, da vročitev tožbe ni bila vročena 4. 9. 2017 njemu osebno, kot to izhaja iz vročilnice v predmetnem spisu, in v ta namen predlaga tudi izvedbo dokazov. Prav tako navaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu A. v B., čeprav tam dejansko ne prebiva. ZPP vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, zato je pogoj za pravilno vročitev, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče. 11. Ker je glede na navedeno sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno ugotovilo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena v skladu z zakonom in da je izkazan pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je tako na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani (ugodilni) del zamudne sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v okviru katerega bo moralo ugotoviti, ali je bila tožba tožencu pravilno vročena.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 1 Za pravila vročanja se uporabljajo določbe ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 do 6/17.