Jedro

Drži, da je bila nasprotnemu udeležencu v postopku po ZPND pravnomočno izrečena prepoved približevanja predlagateljici in mladoletnim otrokom ter prepoved navezovanja (na kakršenkoli način) in vzpostavljanja stikov z njimi, v trajanju enega leta (do 24.7.2020).9 Začasna odredba o stikih pod nadzorom, izdana v tem nepravdnem družinskem postopku, ki je sedež odločanja o stikih, pa je zgolj navidezno posegla vanjo. Pritožba spregleda, da se je v postopku po ZPND odločalo po stanju stvari (razmerja, odnosi v družini) v času izdaje ukrepa. Tako sodišče kot CSD pa sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otrok. Sodišče je upoštevaje navedeno, na podlagi novih (nadaljnjih) mnenj in poročil CSD10, ki so odražale stanje stvari v času njihove izdelave, ugotovilo, da so se razmere v družini (zlasti kar zadeva očeta11) spremenile do te mere, da je za zagotovitev največje koristi otrok treba vzpostaviti stik z očetom. Ta je sicer v začetku zelo omejen in ustrezno nadzorovan.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje z dne 7.9.2020 v celoti, sklep z dne 30.6.2020 pa v izpodbijanem delu (točka IV izreka) potrdita.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju sodišče) je v tej zadevi dne 21.2.2020 izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je po uradni dolžnosti sklenilo, da se stiki med mld. R. A., roj. 2016, mld. R. A., roj. in mld. R. A., roj. 2018 ter njihovim očetom E. A. uredijo tako, da potekajo enkrat mesečno, in sicer vsak zadnji četrtek v mesecu, med 10.00 in 11.00 uro, v prostorih CSD, pod nadzorom strokovnega delavca CSD1 (I. točka izreka). Določeno je bilo še, da začasna odredba začne veljati takoj in velja največ devet mesecev, da je ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati in da morebiten ugovor ne zadrži njene izvršitve (II. točka izreka) ter udeležencema za primer kršitve začasne odredbe izrečena denarna kazen v višini 300,00 EUR (III. točka izreka)2. 2. S sklepom z dne 30.6.20203 (prvi izpodbijani sklep) je sodišče sklep o začasni odredbi z dne 21.2.2020 dopolnilo tako, da je v točki I izreka glede ureditve stikov dodatno določilo, da se v primeru, da je zadnji četrtek v mesecu praznik ali drugi dela prost dan, stik pod nadzorom izvede zadnji delovni četrtek v mesecu. V primeru, da se stik pod nadzorom odpove zaradi bolezni, se nadomesti takoj naslednji četrtek, ko bodo predlagateljica in mladoletni otroci zdravi. Predlagateljici je naložilo, da je dolžna izkazati odpoved stika z zdravniškim potrdilom. Med mld. R. in očetom je določilo dva telefonska stika (klica)4, in sicer 2.7.2020 in dne 16.7.2020, vsakokrat ob 18,00 uri, po 24.7.2020 pa določilo tedenske telefonske stike (klici) med njima, in sicer vsak četrtek ob 18,00 uri (I. točka izreka). Odločilo je še o veljavnosti začasne odredbe (II. točka izreka), ter za primer kršitve dopolnjene začasne odredbe izreklo denarno kazen v višini 300,00 EUR (III. točka izreka). Ugovor predlagateljice in ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 21.2.2020 je zavrnilo (IV. in V. točka izreka). Nazadnje je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izterjavo denarne kazni (VI. točka izreka).

3. S sklepom z dne 7.9.20205 (drugi izpodbijani sklep) je sodišče zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep o začasni odredbi z dne 30.6.2020 (vsebinsko ugovor zoper I., II. in III. točko izreka).

4. V pritožbi zoper sklep z dne 30.6.2020 predlagateljica izpodbija odločitev glede zavrnitve njenega ugovora z dopolnitvijo (IV. točka izreka) zoper sklep z dne 21.2.2020. Navaja, da je bila začasna odredba sicer izdana po uradni dolžnosti, a iz nje in iz listin, ki so bile vročene udeležencem, dejansko izhaja, da je bila izdana na predlog CSD, ki po Družinskem zakoniku (v nadaljevanju DZ) ni upravičen predlagatelj. Sodišče je vse pisne vloge CSD (z dne 23.1.2020, 14.2.2020 in 18.6.2020) poimenovalo kot poročila in mnenje CSD, jih ocenilo kot popolne in strokovne ter ustrezno obrazložene, jih kot take sprejelo in jim nekritično in neobrazloženo sledilo. Sodišče se glede vloge in procesnega položaja CSD zgolj pavšalno sklicuje na sodno prakso. Prav tako je predrugačilo vsebino in naslove vlog CSD, saj ne gre za mnenja, ampak predloge CSD. DZ kot nova zakonodajna ureditev tega področja CSD v sodnih postopkih ne pripisuje ne položaja strokovnega pomočnika sodišča ne položaja izvedenca ne položaja preiskovalnega organa, saj je del izvršilne oblasti. V konkretnem primeru iz razlogov sklepa sicer ni razvidno, na katero od naštetih funkcij se je sodišče glede vloge CSD oprlo, vsekakor pa je ta položaj nezakonit in ustavno sporen. Dosedanja in tudi sedanja ureditev v zvezi z začasnimi odredbami predvideva, da sodišče lahko pridobi mnenje CSD, ne pa, da je sodišče nanj vezano oziroma ne predpisuje, da ga sodišče ocenjuje oziroma, da sodišče na predlog CSD izda začasno odredbo, kar je storilo v konkretnem primeru. Najmanj kar je, bi moralo sodišče glede na položaj, ki ga je pripisal CSD, o njem seznaniti udeleženca in jima še pred odločanjem dati možnost, da se o mnenjih in poročilih CSD izjavita. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je napačen zaključek sodišča, da je bila predlagateljici (strankam) možnost izjave dana v ugovornem postopku. Tudi sicer pritožba opozarja, da glede na funkcijo in položaj CSD (gre za javnopravne zavode) na njihova mnenja niti ni mogoče podajati pripomb v sodnem postopku, saj so dokončna. Stališče sodišča, da mnenje CSD zadošča za izdajo začasne odredbe, je zmotno, saj mora samo na stopnji verjetnosti ugotoviti okoliščine, ki kažejo na tako hudo ogroženost otrok, da je izdaja začasne odredbe po 163. členu DZ nujno potrebna. Predlagateljica se ne strinja s stališčem sodišča, da ni uspela ovreči zaključka sodišča o nujnosti in potrebnosti izdaje začasne odredbe zaradi varstva in zaščite mladoletnih otrok. Sklicuje se na sklep VSK z dne 18.3.2020, s katerim je pritožbeno sodišče ugodilo njeni pritožbi zoper sklep V N 150/2013 z dne 9.12.2019 in potrdilo sklep sodišča v isti zadevi z dne 23.7.2019, s katerim so bili nasprotnemu udeležencu zaradi nasilja izrečeni ukrepi prepovedi približevanja, komuniciranja itd. do 23.7.2020. Tudi sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da je šlo v konkretni družinski situaciji za ponavljajoče in dalj časa trajajoče nasilje nad otroki in predlagateljico. Odločitev sodišča, da ugovor ni utemeljen, tako predstavlja nerazumno odločitev, ki glede na izrečene ukrepe in prepovedi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) ni niti izvršljiva. Materialnopravno zmotno je stališče sodišča, da izrečeni ukrepi po ZPND ne vplivajo na določitev stikov z osebo, ki je povzročitelj nasilja, saj da gre za povsem ločena postopka in je sedež odločanja o stikih otrok s starši predmetni postopek. Naziranja sodišča v 16. točki obrazložitve so pavšalna in nekonkretizirana. VSK je v svoji odločbi z dne 18.3.2020 poudarilo, da nasprotni udeleženec od izreka ukrepov ni storil ničesar, kar bi zmanjšalo ali spremenilo stopnjo ogroženosti otrok in narekovalo odpravo ukrepov. Predmetna začasna odredba pa je, kljub ogroženosti otrok zaradi nasilja očeta, s takojšnjim učinkom vzpostavila stike, s čimer je bilo poseženo v pravnomočno sodno odločbo o prepovedi kakršnihkoli stikov očeta z otroki. V zvezi z nasiljem nasprotnega udeleženca predlaga vpogleda v zapisnike o izpovedbi predlagateljice v zadevi V N 150/2019 in v zadevi II Kpd 27912/2020. Ocena o tem, kdaj bo primeren trenutek za ponovno vzpostavitev stikov z otroki po mnenju predlagateljice lahko oceni le strokovno usposobljen izvedenec klinične psihologije v sodelovanju z izvedencem pedopsihiatrije, katerih postavitev je predlagala. Sodišče tudi ni ugotavljalo, ali je nasprotni udeleženec še nasilen in ali obstaja nevarnost nasilja nad otroki in predlagateljico, upoštevajoč vse grožnje in postopke, ki jih sproža zoper predlagateljico. Tudi o tem bi se moral izreči izvedenec, zato je ocena sodišča, da so otroci ogroženi, ker se stiki z očetom ne izvajajo, pomanjkljiva in napačna. Na navedeno ne more vplivati niti mnenje CSD, ki je ravnanja nasprotnega udeleženca v času prepovedi stikov ocenil kot pozitivna in naravnana v pravo smer, saj CSD ni strokovni organ, ki bi lahko ocenil spremembo stanja pri nasprotnem udeležencu kar zadeva nasilje. Predlagateljica nasprotuje tudi razlogom sodišča, navedenim v zadnjem odstavku točke 17 obrazložitve, saj stiki pod nadzorom ne morejo biti mesto, kjer bo strokovni delavec CSD glede na preteklo nasilje šele ugotavljal kakšen je odnos med otroki in očetom in v primeru, da stik ni v korist otrok, slednjega prekinil. Za prekinitev stikov pod nazorom CSD nima pooblastila ne v zakonu ne v izreku izpodbijanega sklepa, v praksi pa so znani primeri, ko CSD stikov, ki niso bili v korist otrok, ni prekinil. Reakcija ob ponovnem srečanju otrok z očetom je stvar ocene izvedencev ne pa strokovnega delavca CSD, za katerega sodišče ni niti navedlo v izreku, katera strokovna znanja mora imeti. Vse navedeno, vključno z navedbo sodišča, da se bo prvi stik izvedel šele 30.7.2020, torej po prenehanju ukrepov, ne sanirajo nezakonitosti izdane začasne odredbe in njenega nasprotovanja pravnomočni sodni odločbi V N 150/2019. Sodišče spregleda, da gre za začasno odredbo po 163. členu ZD, ki jo je mogoče izreči samo za čas devet mesecev, kar pomeni, da je pet mesecev njenega trajanja, že konzumirano (in to v času njene neizvršljivosti glede na izrečene ukrepe po ZPND), kar vsekakor ni v največjo otrokovo korist, če se bo pozneje izkazalo, da bi bilo postopno uvajanje stikov najprimernejša oblika stikov pod nadzorom. Poleg tega je predlagateljica 8.7.2020 v zadevi V N 150/2019 predlagala podaljšanje ukrepov. Za predmetno zadevo in izven dometa odločanja je napoved sodišča v 22. točki razlogov izpodbijanega sklepa.

5. V pritožbi zoper sklep z dne 7.9.2020 predlagateljica ponavlja očitke, podane že v pritožbi zoper sklep z dne 30.6.2020 in se sklicuje na pritožbene razloge v predhodni pritožbi. CSD očita pristranskost, ker naj bi nenadno in neobrazloženo spremenilo mnenje glede izvajanja stikov pod nadzorom. Poleg tega je iz odgovora nasprotnega udeleženca na ugovor in pritožbo z dne 14.8.2020 na več mestih razbrati, da je CSD aktivno sodeloval z nasprotnim udeležencem, mu dajal nasvete v zvezi z izvedbo stikov, po drugi strani pa predlagateljica nima pristopa v smislu pomoči in strokovnih nasvetov in ni bila deležna niti odgovora na pripombe z dne 23.6.2020, dane na zapisnik z dne 11.6.2020. Na odločanje o ugovoru tudi ne more vplivati potek stika dne 30.7. 2020, saj je bil izveden po preteku veljavnosti odločbe V N 150/2019 z dne 23.7.2019. V zvezi s presojo sodišča v točkah 12, 13 in 14 vztraja na ugovornih navedbah in jih v izogib ponavljanju navaja kot pritožbene razloge. Pri tem izpostavlja, da sklep z dne 30.6.2020 v delu, ki je bil predmet ugovornega postopka in sedaj pritožbe, predstavlja dopolnitev sklepa o začasni odredbi z dne 21.2.2020 in ne more obstajati kot samostojna celota. Usoda te odločitve v pritožbenem postopku je odvisna od usode osnovnega sklepa o začasni odredbi z dne 21.2.2020 v pritožbenem postopku.

6. Nasprotni udeleženec je argumentirano odgovoril na pritožbo zoper sklep z dne 30.6.2020 in predlagal zavrnitev pritožbe.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 30.6.2020:

8. Kot zgoraj povzeto, je predmet pritožbenega preizkusa odločitev glede zavrnitve predlagateljičinega ugovora (z dopolnitvijo) zoper sklep z dne 21.2.2020, s katerim je bila izdana začasna odredba o stikih pod nadzorom (IV. točka izreka sklepa).

9. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da so neutemeljeni pritožbeni očitki glede vloge CSD v postopku izdaje začasne odredbe. Sodišče je začasno odredbo izdalo po uradni dolžnosti. Pri tem se je zakonito in pravilno oprlo na poročila, mnenja in predloge CSD. V skladu z drugim odstavkom 143. člena DZ namreč sodišče med drugim tudi pri odločitvi o stikih glede koristi otroka upošteva mnenje CSD, kadar ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja nepravdni postopek. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 98. člena, kadar CSD ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišču nalaga pridobitev mnenja CSD glede koristi otroka. V skladu s 108. členom ZNP-1 se v tem primeru navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Tudi kolikor sodišče ni citiralo navedenih zakonskih določb, ki uokvirjajo vlogo CSD v postopkih iz razmerij med starši in otroki, je v svojih razlogih6 pravilno povzelo stališče sodne prakse o pomenu, ki ga imajo poročila in mnenja CSD v postopkih iz razmerij med starši in otroki in ga pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo7. Predlagateljica z lastnim, drugačnim mnenjem in posplošeno trditvijo, da je stališče sodišča o vlogi CSD nerazumljivo in neobrazloženo, ne omaje stališča sodišča, ki temeljijo na zgoraj povzeti zakonski ureditvi o vlogi CSD. Pisanja CSD z dne 23.1.2020, 14.2.2020 in z dne 18.6.2020, na katera se je sodišče oprlo, vsebinsko predstavljajo mnenja, poročila in predloge in je nepomembno kako so pisanja naslovljena.

10. Prav tako je neutemeljen očitek, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker predlagateljici ni bila dana možnost, da se o mnenjih CSD izjasni pred izdajo začasne odredbe. Tudi kolikor sta ji bili mnenji z dne 23.1.2020 in z dne 14.2.2020 vročeni hkrati z začasno odredbo, ji je bila dana možnost, da se o njih izjasni v ugovornem postopku, kot ji je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje8. Jasno je, da izjasnitev zajema tudi možnost argumentiranega izpodbijanja njegove pravilnosti (in v tem kontekstu dajanja pripomb). Nasprotno prepričanje predlagateljice je brez podlage.

11. Drži, da je bila nasprotnemu udeležencu v postopku po ZPND pravnomočno izrečena prepoved približevanja predlagateljici in mladoletnim otrokom ter prepoved navezovanja (na kakršenkoli način) in vzpostavljanja stikov z njimi, v trajanju enega leta (do 24.7.2020).9 Začasna odredba o stikih pod nadzorom, izdana v tem nepravdnem družinskem postopku, ki je sedež odločanja o stikih, pa je zgolj navidezno posegla vanjo. Pritožba spregleda, da se je v postopku po ZPND odločalo po stanju stvari (razmerja, odnosi v družini) v času izdaje ukrepa. Tako sodišče kot CSD pa sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otrok. Sodišče je upoštevaje navedeno, na podlagi novih (nadaljnjih) mnenj in poročil CSD10, ki so odražale stanje stvari v času njihove izdelave, ugotovilo, da so se razmere v družini (zlasti kar zadeva očeta11) spremenile do te mere, da je za zagotovitev največje koristi otrok treba vzpostaviti stik z očetom. Ta je sicer v začetku zelo omejen in ustrezno nadzorovan. Pritožnica s svojim laičnim mnenjem o nasprotnem ne prepriča. Na podlagi navedenega zato ni mogoče pritrditi argumentom, ki jih pritožba gradi na stališču, da bi bilo mogoče stike pod nadzorom določiti šele po preteku ukrepov, izrečenih po ZPND.

12. Postopek izdaje začasne odredbe je hiter in sumaren in se v njem odloča na podlagi verjetnosti. Pritožbeno prepričanje, da bi sodišče o stikih lahko odločilo le na podlagi mnenja izvedenca, je zmotno. V tem postopku je sodišče v strokovnih mnenjih CSD imelo zadostno oporo za zaključek, da so koristi mladoletnih R., R. in R. ogroženi. Svojo odločitev je obrazložilo s konsistentnimi razlogi, ki jih pritožba ne omaje. Predlagateljica nekritično izpostavlja zgolj dalj časa trajajoče nasilje v družini, ki je privedlo do izreka ukrepov po ZPND. Te okoliščine sodišče ni zanemarilo12, temveč jo je presodilo ob upoštevanju pozitivno naravnanih premikov pri nasprotnem udeležencu (kot povzeto v prejšnji točki obrazložitve) in nujnostjo vzpostavitve stikov glede na starost otrok (R. je rojen leta 2016, R. leta 2017 in R. leta 2018) in odsotnost stikov več kot eno leto (od maja 2019). Pritožnica pa vse te razloge sodišča, oprte na nadaljnja mnenja in poročila CSD, ki so rezultat daljšega spremljanja družinske situacije, dinamike in odnosov, razgovorov z udeleženci, sodelovanja tudi z drugimi institucijami oziroma strokovnjaki (policijo, strokovnimi delavci varne hiše in materinskega doma), spregleda. Brez pravih (strokovnih) argumentov vztraja na svojem laičnem mnenju, kako naj bi stiki vplivali na otroke.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 7.9.2020:

13. Kot zgoraj povzeto, je predmet pritožbenega preizkusa odločitev o zavrnitvi ugovora predlagateljice zoper sklep o dopolnitvi začasne odredbe z dne 21.2.2020 s sklepom z dne 30.6.2020 ( I., II. in III. točka izreka).

14. Sodišče je z dopolnitvijo začasne odredbe vsebinsko natančneje določilo stike pod nadzorom, in sicer v primeru, da je dan, na katerega so določeni (zadnji četrtek v mesecu) dela prost dan ali praznik in v primeru odpovedi stikov zaradi bolezni. Dodatno je določilo še telefonske stike med mld. R. in očetom. Ker je šlo le za dopolnitev že predhodno izdane začasne odredbe, je sodišče predlagateljici po nepotrebnem v izpodbijanem sklepu odgovarjalo na ponovljene očitke, na katere ji je že odgovorilo v sklepu z dne 30.6.2020 v zvezi z ugovorom zoper začasno odredbo z dne 21.2.2020, ki je bil predmet pritožbenega preizkusa že v predhodnih točkah obrazložitve tega sklepa.

15. V zvezi s samo vsebino dopolnitve začasne odredbe se pritožba sklicuje na ugovorne navedbe. Sodišče se je do njih opredelilo v točkah 12, 13 in 14 izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča in jih ne bo ponavljalo. Pritožba ne ponudi nobenega konkretnega argumenta, s katerim bi razloge sodišča omajala.

16. Pritožbeni očitek, da naj bi CSD ravnal pristransko, ker naj bi nenadno in neobrazloženo spremenilo mnenje glede stikov in nudil nasprotnemu udeležencu pomoč in nasvete v zvezi z izvedbo stikov, medtem ko naj predlagateljica pomoči in strokovnih nasvetov ne bila deležna, ni utemeljen. Da bi CSD nenadno in neobrazloženo spremenilo mnenje, ne drži. Tudi kolikor je bil nasprotni udeleženec deležen nasvetov in pomoči, pa predlagateljica zanemari, da je tudi sama bila deležna nasvetov in strokovne pomoči najprej v varni hiši, nato pa v materinskem domu, kjer je bila z otroki nastanjena in to ves čas bivanja.

17. Glede na naravo postopka je sodišče pravilno upoštevalo vse znane okoliščine v času odločitve, in tako tudi poročilo o izvedenem stiku 30.7.2020 ter v zvezi s tem ugotovilo, da se je izvedel brez težav, da se je oče ustrezno odzival na potrebe mld. otrok, da ni bil vsiljiv ter da so bili mld. otroci ob njem sproščeni, brez vidne stiske ali zadrege.

18. V pritožbah uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča z dne 7.9.2020 v celoti, sklep z dne 30.6.2020 pa v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških predmetnega pritožbenega postopka odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

20. Sodišče naj zaradi narave predmetne zadeve in njeno trajanje, o njej čimprej odloči. 1 Prvi stik je bil določen na 12.3.2020, naslednji stik v aprilu, dne 30.4.2020, in tako dalje redno, vsak zadnji četrtek v mesecu. 2 Sklep na list. št. 40-43 spisa. 3 Sklep na list. št. 107-113 spisa. 4 Na način, da oče pokliče telefonsko številko materinskega doma, strokovni delavec materinskega doma pa prevzame očetov klic in mld. Rexhu omogoči telefonski stik z očetom. 5 Sklep na list. št. 157- 160 spisa. 6 Točka 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 7 Tako npr. VSL sodba IV Cp 1521/2019, VSL sklep I Cp 133/2019. 8 O tem npr. odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2.12.2010. 9 Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom V N 150/2019 z dne 23.7.2019 nasprotnemu udeležencu izreklo prepoved približevanja predlagateljici in mladoletnim otrokom ter prepoved navezovanja (na kakršenkoli način) in vzpostavljanja stikov z njimi, v trajanju enega leta. Na ugovor nasprotnega udeleženca je s sklepom z dne 9.12.2019 delno ugodilo ugovoru predlagatelja in z istim dnem razveljavilo izrečene ukrepe. Nazadnje je pritožbeno sodišče s sklepom III Cp 130/2020 z dne 18.3.2020 ugodilo pritožbi predlagateljice zoper sklep z dne 9.12.2019 in potrdilo prvoten sklep o trajanju izrečenih ukrepov eno leto. 10 Mnenji z dne 23.1.2020 in z dne 14.2.2020. 11 Njegovo dosledno spoštovanje ukrepov prepovedi, usmerjenost v izboljšanje odnosa do otrok, delni uvid v interese otrok in njihove koristi, sodelovanje s CSD. 12 Tudi samo je ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec nasilen do predlagateljice in otrok dne 8.5.2019 in zelo verjetno že pred tem.