Jedro

Odločba, ki po svoji vsebini vsebuje pravila za ravnanje oz. obnašanje nedoločenega števila posameznikov v abstraktno določenih primerih, ni konkretni upravni akt, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka območje ... začasno za dobo 12 mesecev razglasila za naravno znamenitost in določila posamezne omejitve in prepovedi oziroma režim varstva.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba škodljiva, saj ni izdana v družbenem interesu. Za občino ima izpodbijana odločba finančne posledice, ki izhajajo iz omejitev in prepovedi razpolaganja z zaščitenim zemljiščem, zato občina nasprotuje začasni razglasitvi območja za naravno znamenitost. Po njenem mnenju gre za umetno tvorbo, nastalo v daljšem časovnem obdobju, ki bi se sama izsušila, če ne bi imela povezave z morjem. Opredeljeni naravni rezervat je bistveno večjega obsega (okoli 150 ha) kot je opredeljen v spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine za obdobje 1986 - 1990 (35 ha). Tako je izpodbijana odločba po navedbah tožeče stranke posegla v izvrševanje družbenega plana in tudi občinskih prostorskih aktov, ki so bili sprejeti v skladu z družbenim planom.

Sodišče je tožbo zavrglo.

Po zakonu o upravnem sporu (ZUS) je upravni spor mogoč samo zoper upravni akt. Upravni akt je po tem zakonu akt, s katerim državni organ, organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost v izvrševanju javnih pooblastil odloča o kakšni pravici ali obveznosti nekega posameznika ali organizacije v kakšni upravni stvari (6. člen). Po presoji sodišča izpodbijana odločba nima značaja takega akta. Po svoji vsebini odločba vsebuje pravila za ravnanje oziroma obnašanje nedoločenega števila posameznikov v abstraktno določenih primerih (kdorkoli na tem območju ne sme spreminjati temperature ali sestave vode, odlagati ali odmetavati odpadkov, trgati cvetja, loviti živali itd.). Ker izpodbijani akt o začasni razglasitvi območja za naravno znamenitost ni upravni akt v smislu 6. člena ZUS, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka 30. člena ZUS, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).