4. 3. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Bojana Finka in Bojana Avbarja, oba Novo mesto, na seji 4. marca 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20) in za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 10/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata v izreku tega sklepa navedeni Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (v nadaljevanju ZNUAPK) in na njegovi podlagi izdan Sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (v nadaljevanju Sklep). Zatrjujeta, da sta v neskladju z 2., 72. in 153. členom Ustave, ZNUAPK pa tudi v neskladju s Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, Uradni list RS, št. 55/99, MP, št. 17/99 – MKVERZ) in Zakonom o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo in 92/20 – ZZZiV). Pobudnika navajata, da sta lovca, člana Lovske zveze Slovenije (v nadaljevanju LZS), ki ravnata skladno z Etičnim kodeksom slovenskih lovcev in si prizadevata za sonaravno gospodarjenje z divjadjo. Ker menita, da so divji prašiči čuteča živa bitja in da je treba spoštovati svetost življenja, naj bi jima ZNUAPK s tem, ko lovcem nalaga izvajanje intenzivnega odstrela divjih prašičev in določa, da je načrt ravnanja, ki ga pripravi upravljavec lovišča, obvezen za vse lovce, nalagal obveznosti, ki so v nasprotju z njunim svetovnim nazorom. Poudarjata, da lovsko udejstvovanje članov LZS temelji na načelu prostovoljnosti, zato naj jim nihče ne bi imel "pravice vsiljevati zločinskih metod" za zatiranje nalezljivih bolezni pri divjadi. Ker naj bi izpodbijani zakon lovcem in upravljavcem lovišč nalagal izvajanje prisilnih ukrepov, "ki presegajo njihove zmožnosti", naj bi neposredno vplival na svetovnonazorsko prepričanje pobudnikov ter zato neposredno posegal v njune pravice, pravne interese in njun pravni položaj. Pobudnika predlagata, naj Ustavno sodišče do končne odločitve o pobudi zadrži izvrševanje izpodbijanega Sklepa.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.V obravnavanem primeru ta procesni pogoj glede izpodbijanega ZNUAPK ni izpolnjen. Iz zgoraj povzetih navedb pobudnikov izhaja, da izpodbijani ureditvi nasprotujeta iz etičnih razlogov. S tem uveljavljata nepravni interes, kar pa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona ne zadostuje. Poleg tega pobudnika zmotno menita, da se ukrepi, ki jih ureja ZNUAPK,[1] izvajajo neposredno na podlagi zakona. Skladno s 4. členom ZNUAPK morajo upravljavci lovišč[2] za izvajanje teh ukrepov pripraviti načrte ravnanja,[3] ki so obvezni za vse lovce.[4] Ker pobudnika nista izkazala, da izpodbijani zakon neposredno posega v njun pravni položaj, je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZNUAPK zavrglo.

4.Skladno s prvim odstavkom 160. člena Ustave je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa med drugim pristojno odločati o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni ter o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi.

5.Pobudnika izpodbijata tudi Sklep, s katerim je generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na podlagi prvega odstavka 9. člena ZNUAPK[5] za celotno ozemlje Republike Slovenije določil visoko stopnjo ogroženosti zaradi neugodne epizootiološke situacije glede APK pri divjih prašičih v sosednjih državah (I. točka) ter določil, da se z dnem njegove uveljavitve začnejo izvajati ukrepi iz II. poglavja ZNUAPK (II. točka).[6] Glede na njegovo vsebino je izpodbijani Sklep posamični akt in ne predpis ali splošni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti. Ker Ustavno sodišče ni pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti posamičnih pravnih aktov, je pobudo zavrglo tudi v delu, ki se nanaša na izpodbijani Sklep.

6.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, mu o predlogu pobudnikov za začasno zadržanje izpodbijanega Sklepa ni bilo treba odločati.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]ZNUAPK ureja nujne ukrepe za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge (v nadaljevanju APK) pri divjih prašičih ter za zmanjšanje tveganja za vnos in širjenje te bolezni v Republiki Sloveniji (II. poglavje), nujne ukrepe za območja visokega tveganja (III. poglavje) in nujne ukrepe za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih v Republiki Sloveniji (IV. poglavje).

[2]Upravljavci lovišč so lovske družine, ki so jim podeljene koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, in upravljavci lovišč s posebnim namenom (9. točka 1. člena ZNUAPK).

[3]Po prvem odstavku 4. člena ZNUAPK mora načrt ravnanja vsebovati navedbo odgovorne osebe za pripravo in posodabljanje načrta ravnanja, njene kontaktne podatke ter navedbo odgovorne osebe za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu in njene kontaktne podatke, postopke ob izvajanju individualnega lova, skupinskega lova in lova s psi, ravnanje z odstreljenimi divjimi prašiči in postopke ob najdbi poginulega divjega prašiča, postopke in evidence glede krmljenja divjih prašičev, način odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov v lovski zbiralnici, datum priprave in posodobitve načrta ravnanja ter žig in podpis odgovorne osebe upravljavca lovišča.

[4]Upravljavci lovišč pripravijo načrte ravnanja na podlagi predloga načrta ravnanja, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (šesti odstavek 4. člena ZNUAPK). Ta predlog omenjeno ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave v 30 dneh od uveljavitve zakona, v 60 dneh po njegovi objavi pa upravljavci lovišč pripravijo načrte ravnanja iz 4. člena ZNUAPK (prvi odstavek 72. člena ZNUAPK).

[5]Prvi odstavek 9. člena ZNUAPK določa da se ukrepi iz II. poglavja ZNUAPK začnejo izvajati z dnem uveljavitve sklepa, s katerim generalni direktor Uprave določi visoko stopnjo ogroženosti na podlagi epizootioloških razmer glede APK v sosednjih državah.

[6]Sklep vsebuje še navedbo, da začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (III. točka).