Jedro

Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno in popolno opredelitev obsega revizijskega izpodbijanja, saj lahko revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po 371. členu ZPP preizkusi le v tem obsegu.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožnik sam krije stroške svojega revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju pretežno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za izgubo sluha, ki jo je tožnik kot vojaški obveznik utrpel ob streljanju s puško Kalašnikov. Odškodnino je odmerilo na 2.000.000 SIT, nato pa ob upoštevanju tožnikovega 10 % prispevka toženki naložilo, da mora tožniku plačati 1.800.000 SIT odškodnine, presežni tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Sodišče druge stopnje je v prvem pritožbenem odločanju toženkini pritožbi ugodilo in izpodbijani prisodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tudi ta del tožbenega zahtevka. Ker je revizijsko sodišče to pritožbeno odločbo razveljavilo, je pritožbeno sodišče v ponovnem odločanju toženkini pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijani prisodilni del razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju tožniku prisodilo odškodnino v znesku 7.511,27 EUR (ki ustreza 1.800.000 SIT), v razlogih pa za posamezne oblike nepremoženjske škode odmerilo drugačne zneske kot v prvem sojenju ter še navedlo, da tožnik ni prispeval k nastanku škode.

Sodišče druge stopnje je o toženkini pritožbi odločilo tako, da ji je za znesek 751.12 EUR (10% prisojenega zneska) ugodilo in v tem delu le razveljavilo prvostopenjsko sodbo, spremenilo je tudi stroškovno odločitev, v ostalem delu (6.759,85 EUR) pa je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. V razlogih je med drugim pojasnilo, da je prvostopenjsko sodišče prezrlo, da je bilo v tej pravdni zadevi že pravnomočno odločeno o tožnikovem 10 % prispevku, saj se tožnik proti sodbi iz prvega sojenja ni pritožil. Toženka v pravočasni reviziji proti sodbi pritožbenega sodišča uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, zatrjuje, da je tožnikov prispevek neustrezno upoštevan, ker je tožnik zaradi neuporabe čepov v pretežni meri prispeval k nastanku škode in ne samo v obsegu 10 %. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa primerno znižanje odškodnine.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni popolna.

Revizija kot izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi je po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v premoženjskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 4.172,93 EUR. Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno in popolno opredelitev obsega revizijskega izpodbijanja, saj lahko revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po 371. členu ZPP preizkusi le v tem obsegu. Revizijsko sodišče namreč nima pooblastila samo ugibati ali razlagati, kaj je stranka menila z nejasnimi ali nepopolnimi navedbami. Glede na 383. člen ZPP ne more ravnati tako, kot pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 350. člena ZPP, še manj pa ima pooblastilo prvostopenjskega sodišča za ravnanje z nepopolno vlogo (več o nepopolni reviziji v pravnem mnenju revizijskega sodišča, objavljenem v Pravnih mnenjih 2002/I).

V tej zadevi toženka ni popolno opredelila obsega revizijskega izpodbijanja. Na prvi strani revizije navedeni znesek 7.511,27 EUR pomeni le navedbo vrednosti spora v drugem sojenju na prvi stopnji in hkrati prisojeni znesek v prvostopenjski sodbi. Revizija sama v razlogih pojasnjuje, da je pritožbeno sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo le v višini 6.759,85 EUR. Vendar tudi tega zneska ni mogoče opredeliti kot revizijsko vrednost spora. Toženka v svojih revizijskih navedbah ne zatrjuje, da nje ne zadene nobena odgovornost ali da je tožnik sam izključno odgovoren za nastalo škodo, temveč le, da tožnikov prispevek v obsegu 10 % "ni ustrezno" upoštevan, ker naj bi tožnik zaradi neuporabe čepov "v pretežni meri" prispeval k nastanku škode. Taka navedba je nejasna in nepopolna, saj toženka revizijsko spornega obsega tožnikovega uveljavljanega prispevka ni opredelila niti z odstotkom niti z ulomkom. Zato ni jasno, kakšna medsebojna porazdelitev njene odgovornosti in tožnikovega prispevka je po toženkinem stališču primerna, s tem pa tudi ne, kakšen je obseg njenega revizijskega izpodbijanja. Zanesljivega sklepa o obsegu revizijskega izpodbijanja ne omogoča niti revizijski predlog, da se s spremembo izpodbijane sodbe zavrne tožbeni zahtevek, saj je ta predlog v nasprotju s samo vsebino revizije, pa tudi s hkrati in vzporedno ponujenim revizijskim predlogom, naj revizijsko sodišče dosojeno odškodnino "primerno" zniža. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženkino nepopolno revizijo. Glede na procesno naravo te odločitve je ocenilo, da stroški revizijskega odgovora, ki se vsebinsko ukvarja le z vprašanjem meritorne utemeljenosti revizije, niso bili potrebni, zato jih mora tožnik kriti sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).