Jedro

Neposredna izročitev zemljiškega pisma po njegovi izstavitvi ustanovitelju zemljiškega dolga ne pomeni več neposrednega izvrševanja sodne oblasti, ampak je to dejanje tehnične narave, ko se s samo izročitvijo zemljiškega pisma ustanovitelju zemljiškega dolga omogoči prenašanje zemljiškega pisma v namen zavarovanja upnikove terjatve zoper njega. Ker izročitev zemljiškega pisma ni več neposredni akt izvajanja sodne oblasti v ožjem pomenu besede, je v ta del postopanja sodišča, ki je izdalo zemljiško pismo, možno poseči z začasno odredbo v smeri, da se zemljiško pismo fizično ne izroči ustanovitelju zemljiškega dolga zaradi zavarovanja denarne terjatve tretjega zoper njega kot dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani V. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod I. točko izreka odredilo izvršitelju M. H. hrambo zemljiškega pisma ustanovljenega v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine z ID znakom 000, pod II. točko izreka je temu istemu izvršitelju prepovedalo izročitev navedenega zemljiškega pisma, katerikoli tretji osebi, pod III. točko izreka je odločilo, da se ta začasna odredba izvrši z obvestilom Okrajnega sodišča v Ljubljani in izvršitelja M. H., pod IV. točko izreka je določilo veljavnost te začasne odredbe, in sicer, da stopi v veljavo takoj in traja še 30 dni po pravnomočnosti odločbe v tej pravdni zadevi, pod V. točko izreka je kot neutemeljenega zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da se Okrajnemu sodišču na Vrhniki ali drugemu sodišču, ki bo kot krajevno pristojno sodišče odločalo o vknjižbi zemljiškega dolga pri zgoraj navedeni nepremičnini, prepoveduje izročitev zemljiškega pisma toženi stranki oziroma katerikoli tretji osebi, razen izvršitelju, obenem pa se okrajnemu sodišču nalaga, da po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vknjižbe zemljiškega dolga pozove izvršitelja M. H., da izstavljeno zemljiško pismo prevzame v hrambo ter mu zemljiško pismo v hrambo izroči, pod VI. točko izreka pa je bila odločitev o stroških pridržana za končno odločbo.

2. Zoper odločitev pod V. točko izreka se je v roku pritožila tožeča stranka iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe tudi v preostalem delu, podrejeno, da v izpodbijanem delu sklep razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da sme sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 271. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero se da doseči namen zavarovanja. Torej ni določeno, da se ne sme izdati začasna odredba, s katero se sodišču nalaga določeno ravnanje, ki naj bi bilo v nasprotju z zakonom. Tega izrecnega zakonskega določila ne more nadomestiti niti odločba, na katero se sodišče prve stopnje sklicuje v razlogih izpodbijanega sklepa. Poleg tega sodišča v Republiki Sloveniji izdajajo istovrstne začasne odredbe, kot je bila predlagana v obravnavanem primeru. Zlasti pa predlagana začasna odredba v zavrnjenem delu ne nalaga ravnanja sodišču, ki bi bilo v nasprotju z zakonom, konkretno s prvim odstavkom 196. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Zemljiškoknjižno sodišče namreč lahko kljub takšni začasni odredbi izstavi zemljiško pismo toženi stranki, v njeno korist, le izročiti ji ga ne sme.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot pravilno pojasni pritožba, in pred njo tudi sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, sodišče po prvem odstavku 271. člena ZIZ za zavarovanje denarne terjatve lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, pri čemer take začasne odredbe primeroma tudi našteva. Pri tem pritožbeno sodišče za pravilno sprejema tudi sodno prakso, da začasna odredba ne more biti takšne vsebine, s katero bi se sodišču odrejalo neko dejanje, katero bi bilo v nasprotju z zakonom, ki sicer določa postopanje sodišča. Sodišče svojo oblast izvaja z izdajanjem odločb, pri čemer je vezano na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). To pomeni, da drugi državni organi (tudi druga sodišča) ali drugi nosilci javnih pooblastil ne morejo s svojimi odločbami nalagati določenega ravnanja sodišču, v kolikor takšna odločba nima izrecne pravne podlage v ustavi ali zakonu, ker sicer ne bi mogli trditi, da so sodišča neodvisna, vezane le na ustavo in zakon.

5. Po sicer že razveljavljenem določilu, vendar v obravnavanem primeru še uporabnega 196. člena SPZ, zemljiškoknjižno sodišče potem, ko je izvršena vknjižba zemljiškega dolga, zemljiško pismo kot vrednostni papir izstavi ustanovitelju zemljiškega dolga. Izstavitev zemljiškega pisma torej sodišču nalaga zakon, konkretno 196. člen SPZ v prvem odstavku, kar je akt izvajanja sodne oblasti in v izstavitev zemljiškega pisma z začasno odredbo ni možno poseči oziroma bi bil predlog za izdajo začasne odredbe v taki vsebini neprimerno sredstvo zavarovanja z začasno odredbo. Neposredna izročitev tega zemljiškega pisma po njegovi izstavitvi ustanovitelju zemljiškega dolga pa ne pomeni več neposrednega izvrševanja sodne oblasti, ampak je to dejanje tehnične narave, ko se s samo izročitvijo zemljiškega pisma ustanovitelju zemljiškega dolga omogoči prenašanje zemljiškega pisma v namen zavarovanja upnikove terjatve zoper njega. Ker izročitev zemljiškega pisma ni več neposredni akt izvajanja sodne oblasti v ožjem pomenu besede, je po prepričanju pritožbenega sodišča v ta del postopanja sodišča, ki je izdalo zemljiško pismo, možno poseči z začasno odredbo v smeri, da se zemljiško pismo fizično ne izroči ustanovitelju zemljiškega dolga zaradi zavarovanja denarne terjatve tretjega zoper njega kot dolžnika. Kot torej pravilno opozarja pritožba, z izročitvijo zemljiškega pisma v obravnavanem primeru v hrambo, namesto ustanovitelju zemljiškega dolga, tu dolžniku, ni kršitev določila 196. člena SPZ.

6. Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj pojasnjeno pritožbi ugodilo, v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Ko bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o še preostalem delu upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe, naj ima v vidu zgornje pripombe pritožbenega sodišča. 7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.