- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM sklep I Cp 869/2013
ECLI:SI:VSMB:2013:I.CP.869.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Krajevna pristojnost v odškodninskih sporihAli je sodišče pristojno za obravnavo odškodninskega spora, če tožnik ni utrpel hude telesne poškodbe?
- Opredelitev hude poškodbeKako se opredeljuje huda poškodba v skladu s Fischerjevo tabelo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zlom gležnja brez posebnih komplikacij po ustaljeni sodni praksi, ki se opira na Fischerjevo tabelo, ne predstavlja hude poškodbe, temveč le srednjo hudo poškodbo. Ker ne gre za hudo poškodbo tako tudi ni podana krajevna pristojnost po drugem odstavku 52. člena ZPP.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z uvodoma navedenim sklepom se je Okrožno sodišče v Murski Soboti izreklo za krajevno nepristojno za reševanje predmetne pravdne zadeve in nadalje odločilo, da bo zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Mariboru.
2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o krajevni pristojnosti. V danem primeru je glede na to, da je toženec utrpel hudo telesno poškodbo, potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 52. člena ZPP o posebni krajevni pristojnosti, ki določa, da je v odškodninskih sporih v primeru hude telesne poškodbe pristojno tudi sodišče, kjer ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. V poglavju o splošni krajevni pristojnosti je po določbi 48. člena ZPP za sojenje v sporih zoper pravne osebe splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež. V poglavju o posebni krajevni pristojnosti pa je v odškodninskih sporih po drugem odstavku 52. člena ZPP v primeru hude telesne poškodbe pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. 5. Iz podatkov spisa izhaja, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, da je do poškodbe prišlo v Republiki Nemčiji, in da tožnik, ki ima sicer stalno prebivališče v Murski Soboti uveljavlja plačilo odškodnine iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca, pri katerem je bil zaposlen tožnik v času škodnega dogodka. Z direktno tožbo je tožena Zavarovalnica M, ki ima sedež v Mariboru. V Mariboru pa ima sedež tudi delodajalec, pri katerem je delal tožnik, in ki ima civilno odgovornost zavarovano pri Zavarovalnici M. Po pravilu splošne krajevne pristojnosti (48. člen ZPP) je za sojenje v sporu v tej zadevi krajevno pristojno sodišče po sedežu pravne osebe. To pa je Okrožno sodišče v Mariboru.
6. Res je, da je po pravilih posebne krajevne pristojnosti, in sicer v odškodninskih sporih po določbi drugega odstavka 52. člena ZPP v primeru hude telesne poškodbe pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi pristojno sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. Ni sporno, da ima tožnik stalno prebivališče v Murski Soboti. Tožnik pa v obravnavanem škodnem dogodku ni utrpel hude telesne poškodbe, ki je predpostavka za določitev krajevne pristojnosti po drugem odstavku 52. člena ZPP. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik utrpel zlom gležnja, brez posebnih komplikacij. Takšna poškodba pa po ustaljeni sodni praksi, ki se opira na Fischerjevo tabelo, ne predstavlja hude poškodbe, temveč le srednjo hudo poškodbo. Ker ne gre za hudo poškodbo tako tudi ni podana krajevna pristojnost po drugem odstavku 52. člena ZPP, za kar se zavzema pritožba.
7. Ni pa sporno, da je glede na vrednost spornega predmeta podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča. 8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.