Jedro

S tem ko ni angažiralo izvedenca finančne stroke, sodišče ni zagrešilo kršitve. Na dan, ko izvedenec še ni bil angažiran, so bili izpolnjeni vsi pogoji po 5. odstavku 282. člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi stanja razsodilo, da ostane Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0007I 2005/00407-3 z dne 11.1.2005 v 1. in 3. točki izreka v celoti v veljavi, toženka pa je dolžna tožeči stranki povrniti 711,06 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s pripadki.

V pravočasni pritožbi tožena stranka uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, "sodbo na podlagi stanja pa razveljavi ter podredno vrne v novo sojenje." Vztraja, da tožeča stranka nepravilno obračunava stroške porabe vode. Poudarja, da sama vseskozi nadzira svojo porabo. Ponavlja trditve, ki jih je podala tožeča stranka tekom postopka na prvi stopnji o obračunavanju porabe vode. Očita sodišču prve stopnje, da je kot prepričljive sprejelo trditve tožeče stranke in izpovedbo priče R. M., čeprav niso podprte s konkretnim izračunom. Sodišče se je zadovoljilo samo z navedbo postavk, ki tvorijo ceno vode, ni pa odgovorilo na bistveno vprašanje, kako tožeča stranka zaračunava vodo toženki in ali ji je res izstavljala višje račune, kot bi morala. Za rešitev tega vprašanja bi moralo sodišče izvesti dokaz z izvedencem ekonomske stroke, saj je potrebno strokovno znanje. Ker tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, v nadaljevanju ZPP), saj zaradi neuporabe 243. člena ZPP ni moglo dobiti odgovora na temeljno vprašanje spora, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Posledično je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj sploh ni preverjalo, ali prihaja do nepravilnosti pri obračunavanju vode toženki, temveč je ugotovilo le na kakšen način naj bi se voda na koncu obračunavala. Tožeča stranka ni dokazala, da toženki ne zaračunava več kot bi morala.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ob preizkusu odločitve prvostopenjskega sodišča v okviru v pritožbi uveljavljanih razlogov in ob uradnem preizkusu (2. odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da je prvo sodišče glede na podano trditveno in dokazno podlago ter procesna pravila pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, glede na to pravilno uporabilo materialno pravo, pa tudi procesnih kršitev ni zagrešilo. Sprejema dokazno oceno prvega sodišča in se sklicuje na jasne, natančne in logično utemeljene razloge v izpodbijani sodbi.

V zvezi s pritožbenimi očitki pa višje sodišče še dodaja: Dejanski zaključki sodbe temeljilo na pravilni, 8. členu ZPP skladni (celostni) dokazni oceni. Trditve tožeče stranke, kako konkretno se izračunava za porabo in ogrevanje vode dolžni znesek, so potrdili izvedeni dokazi. Priča R.M. je izpovedoval o dejanskih okoliščinah, ki vplivajo na sporni izračun stroškov za vodo za posamezno stanovanjsko enoto (koliko je in kako potekajo cevi za vodo, kje so števci za porabo vode, kako se odčitavajo, kako deluje sistem ogrevanja, kako se vpisuje individualna poraba vode). Dvomov v njegovo izpovedbo tožena stranka tekom postopka ni izrazila, in ni razloga, da mu sodišče ne bi sledilo. Tožeča stranka je poleg vtoževanih računov v spis vložila tudi konkretne izračune, skupaj z listinami (odčitki števcev, razdelilniki stroškov, potrdila o plačanih obveznostih), ki so podlaga izračunov. Očitek pritožbe, da izpovedba priče in tožbene trditve niso podprte s konkretnim izračunom, je torej protispisen. Sodišče pa je v dokaznem postopku opravilo tudi predlagane poizvedbe pri dobavitelju vode in poizvedbe o porabi električne energije. Vsi ti dokazi potrjujejo tožbene navedbe o utemeljenosti spornih računov v njihovi celotni višini. Zaključek prvega sodišča, da je tožeča stranka uspela dokazati svoje trditve, ki v celoti utemeljujejo tožbeni zahtevek, je torej pravilen.

Ob obrazloženem je povsem neutemeljen tudi pritožbeni očitek sodišču, da se sploh ni ukvarjalo z za to pravdo bistvenim vprašanjem - pravilnostjo višine računov, ki jih tožnica izstavlja toženki. Nasprotno, prav s tem vprašanjem se je ukvarjalo tekom postopka in tudi v sodbi je to jasno obrazložilo. Pa tudi s tem, ko ni angažiralo izvedenca finančne stroke, ni zagrešilo očitane kršitve. Izpolnjeni so bili namreč vsi pogoji po 5. odstavku 282. člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa na dan 8.12.2008, ko izvedenec še ni bil angažiran. Sicer pa pritožnica tekom postopka na prvi stopnji postavitve izvedenca finančne stroke niti ni predlagala, zato glede na razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) v pritožbenem postopku s tem argumentom ne more uspeti. Njej namreč pravica do izvedbe vseh za razsojo relevantnih, pravočasno predlaganih (286. člen ZPP) in substanciranih dokazov, ni bila kršena.

Ker torej uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti ne kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pravdni stranki nista priglasili.