Jedro

Sodišče prve stopnje je iz razloga, ker je ugotovilo, da je tožnik pravdno nesposobno stranka, ker mu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. N 2/2012 z dne 21. 9. 2012 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, z odločbo CSD ... št. 1221-4/2013-17 z dne 28. 1. 2013 pa je bil tudi postavljen pod skrbništvo prav tega centra za socialno delo, že ob samem začetku tega pravdnega postopka v postopek v skladu z 80. členom ZPP pritegnilo CSD ... kot tožnikovega skrbnika in s tem zagotovilo, da je bil tožnik v postopku pravilno zastopan po zakonitem zastopniku, zato so njegovi očitki o nepravilnem zastopanju v tem postopku povsem neutemeljeni.

S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika, tožniku z odločbo CSD ..., je odpadel tudi razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke 2. odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, za kar se sicer zavzema tožnik v svoji pritožbi.

Tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, temveč sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je zato revizijo pravilno kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo revizijo tožeče stranke z dne 20. 11. 2018. 2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik), sklep izpodbija v celoti brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Sodišču prve in druge stopnje očita, da mu nista določila zakonskega zastopnika, ki je odvetnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Sklicuje se na to, da ima takšno nepravilno zastopanje tožnika škodljive posledice za tožnika, pa tudi sicer za javne koristi, je pa posledica tega, da prvo in drugo sodišče nista na predlog in stroške tožene stranke tožniku postavili začasnega zastopnika. Izpostavlja, da sam ni pravdno sposobna stranka, kar sta obe sodišči že večkrat ugotovili, pa se kljub temu opravljajo pravdna dejanja, zaradi katerih nastajajo škodljive posledice tako za tožnika kot tudi za javne koristi, korist od tega pa nastaja toženi stranki, ar pa je v nasprotju z javno koristjo, določeno v Zakonu o splošnem upravnem postopku.

3. Pritožba tožnika ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Najprej je tožniku pojasniti, da je predmet tega pritožbenega preizkusa le sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 11. 2018 (o zavrženju revizije tožnika z dne 20. 11. 2018), ne pa tudi preostale doslej v tem pravdnem postopku že izdane sodne odločbe sodišča prve stopnje in višjega sodišča, zato je pritožbeno sodišče presodilo in obrazložilo zgolj pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena glede na izpodbijani sklep in v njem navedene razloge, kot to določa 1. odstavek 360. člena ZPP.

6. Z očitki, da sodišče tožniku ni postavilo zakonskega zastopnika oziroma začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik, ki je oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, čeprav je že večkrat ugotovilo, da tožnik ni pravdno sposoben, tožnik sodišču prve stopnje smiselno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar neutemeljeno. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). V skladu s 1. odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. ZZZDR določa, da se osebi, ki ji je v celoti ali delno odvzeta poslovna sposobnost, postavi skrbnik. Le-ta v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZZZDR zastopa varovanca, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik. Kot je to natančno obrazložilo že sodišče prve stopnje v točki 1. obrazložitve izpodbijanega sklepa, tega pa tožnik v pritožbi niti ne izpodbija, je le-to iz razloga, ker je ugotovilo, da je tožnik pravdno nesposobno stranka, ker mu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. N 2/2012 z dne 21. 9. 2012 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, z odločbo CSD ... št. 1221-4/2013-17 z dne 28. 1. 2013 pa je bil tudi postavljen pod skrbništvo prav tega centra za socialno delo, že ob samem začetku tega pravdnega postopka v postopek v skladu z 80. členom ZPP pritegnilo CSD ... kot tožnikovega skrbnika in s tem zagotovilo, da je bil tožnik v postopku pravilno zastopan po zakonitem zastopniku, zato so njegovi očitki o nepravilnem zastopanju v tem postopku povsem neutemeljeni, zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pa ni podana.

7. S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika, tožniku z odločbo CSD ..., je odpadel tudi razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke 2. odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, za kar se tako povsem neutemeljeno sicer zavzema tožnik v svoji pritožbi. Tudi z nepostavitvijo začasnega zastopnika v tem postopku sodišče ni zagrešilo niti relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na 3. in 4. odstavek 86. člena ZPP, po katerih lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 91. člen ZPP pa v 1. odstavku vsebuje pravilo, da sodišče izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni odvetnik in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, kot nedovoljeno zavrže. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, tožnik pa te ugotovitve niti ne izpodbija, da tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, temveč sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je zato revizijo pravilno kot nedovoljeno zavrglo.

9. Ob obrazloženem se tako pokaže pritožba tožnika za neutemeljeno. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (1. odstavek 366. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 350. člena ZPP), zato je pritožbo tožnika zoper sklep z dne 20. 11. 2018 kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 1. odstavkom 366. člena ZPP.