Jedro

Nasledstvo posledic, ki jih ustvarja sankcija, na nosilca, ki prevzame kmetijsko gospodarstvo med postopkom dodelitve sredstev, pri čemer se zakonsko dejansko stanje, ki izhaja iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, novemu nosilcu ne da pripisati, po določbi sedmega odstavka 17. člena ZKme-1, ni možno.

Izrek

Tožba se ugodi, odločba Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-60450/2009/25 z dne 18.6.2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožeči stranki zahtevke KOP: Ekološko kmetovanje – Travinje za 50,07 ha in Reja domačih živali v osrednjem območju velikih zveri v obsegu 24,94 ha; odločil, da se bodo stranki v obdobju naslednjih treh let pomoči zaradi preveč prijavljenih površin ali živali znižale za 2.694,81 EUR; ter da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za leto 2009 odločeno z drugo odločbo; in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi navaja, da je stranka 14. 5. 2009 vložila zbirno vlogo za leto 2009. Zahtevke je zavrnil zaradi čezmerne prijave površin, ki je bila pri skupini posevkov KOP EK Travinje 11,03 ha in KOP ZVE 6,43 ha, zato se v skladu s 24. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 (Uredba KOP) oba zahtevka KOP zavrneta. Čezmerna prijava površine pri skupini posevkov za isto višino plačila, ki znaša več kot 20 %, pa se v skladu 7. odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uredba) šteje za namerno čezmerno prijavo površine. Navaja, da je pred začetkom kampanje za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009 stranka prejela predtisk s podatki o posameznih GERK-ih na njenem kmetijskem gospodarstvu. S tem je bila obveščena, da so na GERK-ih nepravilnosti zaradi prijavljene vrste rabe na posameznem GERK-u. Obveščena je tudi, da se bo v primeru nepravilnosti ta štela za namerno kršitev. Stranka GERK-ov ni popravila, z ogledom na kraju samem dne 5. 10. 2009 pa so bile ugotovljene nepravilnosti na GERK-ih, zato se prijava vseh tistih površin, ki imajo nepravilno prijavljeno vrsto dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, v delu s kontrolo ugotovljenih nepravilnosti, upošteva kot namerna kršitev na podlagi 7. odstavka 33. člena Uredbe. Stranki se bodo v obdobju naslednjih treh let pomoči zaradi preveč prijavljenih površin ali živali znižale za 2.694,81 EUR.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi pa je navedel, da je iz registra kmetijskih gospodarstev razvidno, da je bil do dne 19. 10. 2009 nosilec kmetijskega gospodarskega A.A., od tega dne pa je nosilec kmetije tožnik. Sedmi odstavek 17. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) določa, da ob spremembi nosilcev vse pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka spremembe v RKG in se nanašajo na ukrepe kmetijskega politike po tem zakonu, preidejo na novega nosilca. Dne 5. 10. 2009 je bila opravljena kontrola na kraju samem, pri kateri je prisostoval tožnik. Iz zapisnika je razvidna dejanska raba prijavljenih površin. Tožnik je zapisnik podpisal, na vsebino pa ni podal nobenih pripomb, prav tako ni pripomb dodal kontrolor, ki je opravil kontrolo. Zapisnik je javna listina in dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka. V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na namerno kršitev, se sklicuje na 1. odstavek 12. člena Uredbe. Sedmi odstavek 33. člena Uredbe določa, da če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil, se ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem šteje kot namerna kršitev, za katero se pri izračunu pomoči uporabi znižanja in izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES, ki določa, da kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50 (3) in (5) posledica namernih nepravilnosti, se pomoči, do katere bi bil kmet upravičen, ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 ha. V obravnavani zadevi je predpogoj, da je bil nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen, podan. Tožnik je s tem, ko je postal novi nosilec kmetijskega gospodarstva, skladno s 17. členom ZKme-1 prevzel tako pravice kot obveznosti, kar pomeni, da stopil v položaj svojega prednika in tudi v položaj vlagatelja vloge. Bil pa je prisoten tudi v času kontrole na kraju samem.

Tožnik izpodbija odločitev in navaja, da drugostopni organ napačno pojasnjuje izključitev z navajanjem 53. člena Uredbe 796/2004, saj se ta uporablja za neposredna plačila. Nepojasnjeno je, zakaj in na kakšen način je postal kandidat za namernega kršitelja. Predtiska iz leta 2009 pokojni dedek, ki je bil v tem času nosilec kmetije, po pošti ni dobil in ga zaradi tega ni mogel ustrezno uveljaviti na upravni enoti. Obveščen je bil po telefonu in odšel do zgradbe Upravne enote Kočevje. V dogovoru z referentko je pred vrati zgradbe uredil zadeve in ji povedal, da GERK-e popravi v skladu z navodili ministrstva. V tem času je bil dedek zelo bolan in ni mogel v četrto nadstropje do sobe upravne enote. V maju 2009 ni nihče od kmetov in uradnikov še nikoli slišal za možnost namernih kršitev. Tudi če bi vedel za to možnost, verjetno ne bi sam uspel svojih površin izrisati z natančnostjo 0,5 %. Kmetija je narejena na površinah, katere so bile ob prevzemu zaraščene in jih je moral ročno očistiti. V letu 2009 je bila povprečna napaka na GERK-ih na travinju 5 % (vir C.C. v prilogi). Pravilnik, ki ga uporabljajo kontrolorji, ni bil objavljen in ni dostopen kmetom. Dedek je oddal svojo vlogo tri tedne pred smrtjo, umrl pa je 2. 6. 2009. Po njegovi smrti je sam poizkušal na novo urediti GERK-e preko Kmetijskega gospodarstva B.B., vendar je dobil odgovor, da to ni možno. Kmetijo je dedoval v skladu z dogovorom z dediči in sicer je 19. 10. 2009 uradno postal nosilec kmetije. Kontrola je bila 5. 10. 2009 pred dedovanjem kmetije oziroma preden je postal nosilec kmetijske dejavnosti. Zapisnik o kontroli na kraju samem ni veljaven, ker ni bil pooblaščen, da je prisoten na kontroli, prav tako v tem času še ni bil nosilec kmetije. Meni, da ne more dedovati namernosti umrle osebe, saj posledica ravnanja umrlega oziroma kazen za kmetijo, ni nastala v času njegovega življenja, temveč po njegovi smrti z izdajo odločbe nekaj mesecev po smrti in s tem dejanjem se je namernost umrlega prenesla na njegovo ime. Zakon o dedovanju izključuje dedovanje namernosti pokojne osebe oziroma namernosti ni mogoče prenašati na dediča. Zakon o dedovanju je v tem primeru močnejši od 7. odstavka 17. člena Zkme-1. V letu 2010 je ministrstvo brez zapletov popravilo vse GERK-e v Sloveniji, ne da bi upravičence karkoli vprašalo. Sklicuje se na dejansko stanje v sodbi Upravnega sodišča, kjer je bilo enako kot v njegovem primeru ugotovljeno, da na predtisku 2009 niso označeni deli GERK-ov, ki jih je treba popraviti. Če bi bili ti označeni, bi referentka na upravni enoti to popravila in oddala pravilno vlogo. Kot materialni dokaz prilaga atributni predtisk za leto 2009, katerega je dne 13. 6. 2011 našel na spletu in natisnil. Razvidno je, da ni bil spremenjen oziroma na njem ni označenih površin, katere bi bilo potrebno izločiti iz GERK-a. Iz vseh teh dejanj je jasno, da ni namerno kršil pravil. Storil je prav vse, kar je bilo od njega zahtevano. Ker ni namerno kršil prijave GERK-ov, zahteva, da ga agencija obravnava kot ostale prosilce za leto 2009 in mu izplača subvencije kot ostalim prosilcem, ki so imeli napačne prijave in niso bili določeni kot namerni kršitelji. Uveljavlja tudi nepravilnosti pri izračunu procenta nekmetijskih površin. Nastale so tudi nepravilnosti pri meritvi terena, ker je kontrolor uporabljal orto foto posnetke in računalnik. Nepravilnosti so tudi pri označevanju živali. Navedel je, da zaradi poškodb uhljev na telici živali ni mogel označiti in je to predstavil kontrolorju. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Nesporna v zadevi so dejstva, da tožnik ni oseba, ki bi prejela predtisk v letu 2009 in oddala zbirne vloge o katere zahtevkih je organ odločal z izpodbijano odločbo; da je oddal zbirno vlogo njegov dedek A.A. (pravni prednik) in da je tožnik postal nosilec kmetijskega gospodarstva 19. 10. 2009, torej po tistem, ko naj bi A.A. prejel predtisk in oddal zbirno vlogo. Nesporno je tudi, da dejanska raba in ostali podatki na zemljiščih, ki so sedaj last tožnika, v letu 2009, do opravljene kontrole niso bili urejeni. Sporno pa je, ali je predtisk prejel prejšnji nosilec kmetijskega gospodarstva A.A., ki je oddal tudi zbirno vlogo. Prejem predtiska in nereagiranje v zvezi z njim – neuskladitev dejanske rabe in ostalih podatkov kmetijskih in gozdnih zemljišč je dejansko stanje, ki je podlaga za uporabo sedmega odstavka 33. člena Uredbe, ki ga je v obravnavani zadevi uporabil prvostopni organ za izdajo odločbe tožniku kot naslednik nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je oddal zbirno vlogo, na podlagi sedmega odstavka 17. člena ZKme-1. Po določbi sedmega odstavka 17. člena ZKme-1 pri kmetiji, kmetijskem gospodarstvu – skupnem pašniku in kmetijskem gospodarstvu – planini, ob spremembi nosilca vse pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka spremembe v RKG in se nanašajo na ukrepe kmetijske politike po tem zakonu, preidejo na novega nosilca. Gre za procesno določbo, ki ureja situacije kot je v obravnavani zadevi, ko med postopkom dodelitve sredstev stranka, ki je sprožila postopek, umre. Pravilna uporaba te določbe, ki je po mnenju organa podlaga za uporabo sedmega odstavka 33. člena Uredbe, je sporna. Uporabljena določba je podlaga za prehod pravic in obveznosti, kar pa posledica, ki izhaja iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe, ki zadane namernega kršitelja, ni. Gre za sankcijo, ki je vezana na ravnanje kršitelja, ki naj bi bil tudi prejemnik predtiska in nima pravne narave pravice niti obveznosti. Pravica ali obveznost v smislu ZKme-1 ima obligacijsko ali stvarno naravo ter je prenos po pravnem nasledstvu v okviru sedmega odstavka 17. člena ZKme-1, možen. Določba sedmega odstavka 33. člena Uredbe ustvarja domnevo namerne kršitve, ki jo veže na storilca – nosilca kmetijskega gospodarstva. Po svoji pravni naravi je kaznovalna – določa sankcijo za opisano protipravno ravnanje. Nasledstvo posledic, ki jih ustvarja sankcija, na nosilca, ki prevzame kmetijsko gospodarstvo, med postopkom dodelitve sredstev, pri čemer se zakonsko dejansko stanje, ki izhaja iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe, novemu nosilcu ne da pripisati, po določbi sedmega odstavka 17. člena ZKme-1, ni možno. Res gre za civilno oziroma upravno sankcijo, vendar vezano na storilca, ki je v obravnavanem primeru vlagatelj zbirne vloge in ne tožnik. Sedmi odstavek 17. člena Zkme-1 zato ni procesna določba, ki bi jo organ v zadevi (ob smiselni uporabi 50. člena ZUP, ki veže nadaljevanje postopka na naravo upravne stvari) lahko uporabil. Na tako razlago določbe kaže tudi določba osmega odstavka 17. člena ZKme-1, ki določa, da ne glede na prejšnji odstavek, je v primeru obveznosti vračila sredstev sredstva zavezan vrniti nosilec, na katerega se odločba glasi (na podlagi te določbe bi bilo razlagati celo, da pravnomočna odločba, ki ustvarja obveznost vračila sredstev ne more biti podlaga za prisilno izvršitev na pravnega naslednika, ki je kmetijo prevzel in na katerega se odločba ne glasi) ter določba 15. člena ZKme-1, ki določa, da morajo biti ukrepi kmetijske politike usmerjeni predvsem v razvoj trajnostnega kmetijstva. Sodišče vrača zadevo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo dolžna upoštevati stališče sodišča. Zgolj podredno pa sodišče opozarja še na določbe ZKme-1, ki se nanašajo na kontrolo na kraju samem, kot dejanje organa v postopkih dodelitve sredstev. V zadevi je bil opravljen 5. 10. 2009 ogled na kraju samem, tožnik pa je postal nosilec kmetijskega gospodarstva 19. 10. 2009. Po določbi 46. člena ZKme-1 bi bil organ dolžan v primeru, da je kmetijsko gospodarstvo v postopku dodelitve sredstev ali upravičenj ostalo brez nosilca, s sklepom prekiniti postopek do določitve nosilca in ga nadaljevati šele po vpisu novega nosilca v register. V zvezi s tem ima torej tožnik prav, da na kontroli 5. 10. 2009 ni bil upravičen sodelovati.

Ker je bilo v konkretnem postopku napačno uporabljeno materialno in procesno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.