Pristojnosti občinskega redarstva

Datum

25.04.2025

Številka

07121-1/2025/520

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Upravni postopki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pristojnosti občinskih redarjev v prekrškovnih postopkih. Zanima vas, ali lahko občinski redar za potrebe prekrškovnega postopka od tretje osebe (upravljavca) pridobi osebni podatek vašega sorodnika, domnevnega storilca prekrška.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj.

Občinska redarstva so v skladu s 4. členom ZORed in drugim odstavkom 45. člena ZP-1 prekrškovni organi. V skladu s četrtim odstavkom 45. člena ZP-1 morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka. IP nadalje pojasnjuje tudi, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (2. odstavek 120. člena Ustave RS za upravne organe, 125. člen Ustave RS za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

Zakon o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06, 9/17; ZORed) v 3. členu določa, da delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. V okviru in skladu z naštetimi predpisi in občinskim programom varnosti občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno (i) nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, (ii) varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, (iii) skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, (iv) varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter (v) vzdrževati javni red in mir. V skladu s 5. členom ZORed naloge občinskega redarstva kot pooblaščene uradne osebe opravljajo vodja občinskega ali medobčinskega redarstva ter občinski redarji.

Občinska redarstva so v skladu s 4. členom ZORed in drugim odstavkom 45. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US; ZP-1) prekrškovni organi. V skladu s četrtim odstavkom 45. člena ZP-1 morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij. Iz vašega dopisa izhaja, da je občinsko redarstvo ugotavljalo identiteto vašega sorodnika, ki je storil prekršek, na način, da je preko številke kluba zvestobe pri upravljavcu, ki klub vodi, pridobil podatek o identiteti vašega sorodnika. IP pojasnjuje, da odločitev o tem, kateri podatki in na kakšen način bodo pridobljeni za namen dokazovanja prekrška, sprejme pooblaščena uradna oseba, ki postopek vodi. Če vaš sorodnik meni, da so bili določeni njegovi podatki v postopku pridobljeni nezakonito, ima zoper izdano odločbo možnost vložiti zahtevo za sodno varstvo. IP namreč ni pristojen preverjati, ali pooblaščena uradna oseba v določenem organu zakonito vodi in odloča v določenem postopku.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka