Jedro

Pritrditi pa je smiselnim izvajanjem pritožbe o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede narave in teže pridržančeve bolezni oziroma njegovega duševnega stanja v smislu, da je bolezen ali njegovo duševno stanje še vedno tako, da je njegovo pridržanje v zaprtem oddelku nujno zato, ker bi sicer ogrožal svoje življenje ali življenje drugih, ali povzročal hudo škodo sebi ali drugim.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je v skladu z določili člena 7O Zakona o nepravdnem postopku - ZNP pridržanje B. Č., roj. ..., s stalnim prebivališčem C. 11, B., v Zavodu H. - T., dopustno še za dobo enega leta.

Proti takemu sklepu se je B. Č. pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju - ZPP) v zvezi s členom 366 ZPP ter členom 37 ZNP. Navaja, da je popolnoma zdrav in je njegovo nadaljnje zadržanje v zavodu nesmiselno.

Pritožba je utemeljena.

Ustava Republike Slovenije v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah zagotavlja varstvo osebne svobode (člen 19). Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Poseg v človekovo svobodo pomeni tudi pridržanje v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah. Postopek pridržanja ureja sedmo poglavje ZNP. Z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-60/03, z dne 4.12.2003 je bilo sicer ugotovljeno neskladje določb 70. do 81. člena ZNP z Ustavo RS. Ugotovljeno neskladje je bil dolžan Državni zbor RS odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (objavljena je bila v Ur. l. RS št. 131-5589/2003 z dne 24.12.2003).

Državni zbor ni ravnal v skladu z naloženim in ni odpravil neskladja, ne v danem roku in ne kasneje. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po pravnih pravilih sedmega poglavja ZNP v zvezi z naloženimi obveznostmi iz citirane Ustavne odločbe.

Pregled zadeve po uradni dolžnosti v smislu določb drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 37 ZNP pri delu sodišča prve stopnje ni pokazal kakšne uradoma upoštevne postopkovne kršitve. Pritrditi pa je smiselnim izvajanjem pritožbe o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede narave in teže pridržančeve bolezni oziroma njegovega duševnega stanja v smislu, da je bolezen ali njegovo duševno stanje še vedno tako, da je njegovo pridržanje v zaprtem oddelku nujno zato, ker bi sicer ogrožal svoje življenje ali življenje drugih, ali povzročal hudo škodo sebi ali drugim. V spisu namreč ni zaslediti mnenja izvedenca medicinske stroke, iz katerega bi bilo razvidno pridržančevo zdravstveno stanje. Zato tudi ni mogoče odgovoriti na zgoraj izpostavljeno temeljno dilemo o utemeljenosti hospitalizacije v zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice, ki predstavlja enega najhujših posegov v človekove ustavne pravice in sicer v pravico do svobode in v pravico prostovoljnega zdravljenja.

Ker bo treba za sprejem pravilne odločitve o potrebnosti nadaljnjega pridržanja B. Č. v zaprtem oddelku zdravstvene ustanove, postopek še dopolniti, je bilo o pritožbi odločiti tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje tako moralo dopolniti dokazovanje z zaslišanjem izvedenca medicinske stroke, specialista psihiatra, ki bo podal izvid in mnenje o duševnem stanju oziroma o morebitni duševni bolezni pridržanca, pri čemer bo moral opredeliti njuno naravo, težo, sposobnost pridržanca razumeti pomen ugotovljenega stanja, opredeliti prognozo v zvezi s pridržančevimi nadaljnjimi intelektualnimi sposobnostmi (eventualni upad teh sposobnosti), torej, podati oceno pridržančevega psihičnega stanja, da bo mogoča sodna presoja o potrebnosti njegovega pridržanja zaradi tega, ker ogroža svoje življenje ali življenja drugih ljudi ali povzroča hudo škodo sebi ali drugim. V tej zvezi bo moralo sodišče prve stopnje pri pravni oceni pridržančevih izjav, izhajati iz strokovnih spoznanj o njegovem duševnem stanju predvsem z vidika razumevanja njegovega bolezenskega stanja oz. njegovega razumevanja in dojemanja dejstev in okoliščin, ki mu škodijo ali so mu v prid, ter na taki podlagi oceniti njegove trditve, da bi bil sposoben za življenje zunaj zaprtega zavoda.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.