Jedro

Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, ker je tožena stranka zaradi večje učinkovitosti vodenja investicij reorganizirala obliko projektnega vodenja, tako da je delovno mesto vodje vzdrževalne službe, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek (1) za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 24. 11. 2009, št. ..., nezakonita, ter da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, (2) da je tožena stranka dolžna tožnika takoj pozvati nazaj na delo, na isto delovno mesto in pod enakimi pogoji kot doslej na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 11. 2007, (3) da je tožena stranka dolžna tožniku za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja za čas od 31. 12. 2009 dalje do vrnitve na delo priznati neprekinjene pravice iz delovnega razmerja ter mu pri izplačilu zaostalih plač plačati tudi zakonske zamudne obresti od 18. dne v mesecu za izplačano plačo preteklega meseca ter (4) da mu je dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter odloči o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka. Izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka hkrati z ukinitvijo tožnikovega delovnega mesta odprla dve drugi delovni mesti in sicer delovno mesto vodje projektnega vodenja ter vzdrževalca I. Prvo naj bi bilo po zahtevnosti za zasedbo višje vrednoteno, drugo pa nižje. Izpodbijana sodba ne oceni dejstva, da tožena stranka teh delovnih mest ni zasedla. Zato tudi ni ocene o tem, ali je obstajal poslovni razlog za ukinitev delovnega mesta pritožnika in ali so res prenehale potrebe po opravljanju njegovega dela. Sodba se ne opredeli do kontradiktornih izjav direktorja tožene stranka A.S., ki po eni strani zatrjuje, da se je obseg projektov na področju vzdrževanja rekonstrukcij in nabave opreme povečal že sredi leta 2008, ko so končali finančno reorganizacijo podjetja in s tem, ko je družba S.K. razglasila likvidacijo, in so na novo reševali problem oskrbe s paro in problem čiščenja odpadne vode, po drugi strani pa zaslišan kot stranka potrjuje, da tožena stranka na novo odprtih delovnih mest ni zasedla, kar odpira vprašanje, ali je ukinitev res prinesla večjo učinkovitost vodenja investicij, sploh pa ni jasno, na kakšen način brez izvajalcev tožena stranka izvaja projektno vodenje. Tožnik je zatrjeval, da je bil edina oseba, zaposlena pri toženi stranki, ki je sploh lahko izvajala naloge vzdrževanja energetskih naprav in objektov, saj je edina izpolnjevala potrebna znanja in tudi potrebne formalne pogoje, česar tožena stranka ni izpodbila. Če je poslovni razlog nastal v letu 2008, je tožena stranka ravnala nezakonito, ko je podala odpoved po poteku enega leta od nastanka poslovnega razloga. Tožena stranka ni uspela dokazati obstoja poslovnega razloga, način izvedbe, ki je bil izveden „na vrat na nos“ in odprtje dveh novih mest, pa kaže na to, da je tožena stranka izkoristila delovnopravne institute zgolj zato, da se je znebila tožnika, s katerim je njegov predpostavljeni prišel v spor. V delovnem procesu ni prišlo do nobenih sprememb, oziroma so te zanesljivo še slabše, saj sedaj nihče ne skrbi za vzdrževanje energetskih naprav. Čeprav izpodbijana sodba jemlje dodatna specifična znanja za opravljanje projektnega vodenja kot dejstvo, pa iz sodbe ni razvidno, katera so ta dodatna funkcionalna in specifična znanja, pri čemer je na primer zakoniti zastopnik tožene stranke poudarjal obvladovanje projektnih orodij MS projekt, česar sicer v pogojih za zasedbo del projektnega vodenja niti v opisu del in nalog ni. Pritožnik projektno vodenje dejansko obvlada, kar je dokazal tudi pri prejšnjem delodajalcu. Prav iz teh dokazil, ki jih obrazložitev ne omenja, izhaja, da je imel tožnik vsa potrebna znanja in izkušnje za projektno vodenje in da je te naloge očitno opravljal tudi pri toženi stranki. Priglaša stroške pritožbe.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba smiselno uveljavlja z navedbami, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma „ocene“ o tem, ali je obstajal poslovni razlog za ukinitev delovnega mesta tožnika, ali so res prenehale potrebe po opravljanju njegovega dela ter katera so dodatna funkcionalna in specifična znanja za zasedbo novega delovnega mesta vodje projektnega vodenja, ki niso navedena v opisu del in nalog. Sodišče prve stopnje je sodbo, ki vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, utemeljilo s pravilnimi dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki, zato jo je mogoče preizkusiti.

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) v 1. alinei prvega odstavka 88. člena določa kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (v nadaljnjem besedilu: poslovni razlog). Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga. Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, ker je tožena stranka zaradi večje učinkovitosti vodenja investicij reorganizirala organizacijsko obliko projektnega vodenja tako, da je delovno mesto vodje vzdrževalne službe, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 5. 2. 2007 (B2), ukinila, del nalog ukinjenega delovnega mesta prenesla na druga delovna mesta (na direktorja proizvodno tehničnega sektorja, vodjo vzdrževalcev, vodjo elektrikarjev, elektrotehnika, strokovnega delavca za varstvo, higieno in študij dela), na novo pa je oblikovala delovno mesto vodje projektnega vodenja (sklep direktorja tožene stranke o reorganizaciji dela v vzdrževalni službi z dne 14. 11. 2009 – B6). Tožena stranka je pojasnila, da se je povečal obseg del na področju vzdrževanja in investicij, ko je morala tožena stranka zaradi likvidacije družbe S. v letu 2008 urejati problem oskrbe s paro, pojavil pa se je problem nedokončanih projektov in nalog. Sodišče prve stopnje je natančno analiziralo razlike med opisom del in nalog tožnikovega delovnega mesta in delovnega mesta vodje projektnega vodenja, pri čemer je ugotovilo, da je vodja vzdrževalne službe sodeloval pri načrtovanju in projektiranju investicijskih objektov ter sestavljal letne, srednjeročne in dolgoročne plačne investicije, sestavljal plan investicijskega in tekočega vzdrževanja, vendar je bil zadolžen še za vrsto drugih nalog, ki ne spadajo v projektiranje, pravilno pa je iz sheme podatkov za obe delovni mesti ugotovilo, da so pomembne razlike v zahtevanih funkcionalnih znanjih, ki se zahtevajo za delovni mesti. Kot izhaja iz sheme podatkov za opis delovnega mesta vodje projektnega vodenja (B4), vodja projektnega vodenja skrbi za obvladovanje rizikov, vodi izdelavo kalkulacije ekonomike projektov, vodi izdelavo načrta financiranja projektov, česar ukinjeno tožnikov delovno mesto ni zahtevalo (B1). Iz navedene sheme podatkov za delovno mesto vodje projektnega vodenja tudi izhaja zahteva po dodatnih funkcionalnih znanjih s področja načrtovanja in vodenja projektov, poznavanje PC orodij, programov za projektno vodenje (MS Project, Projektnik, ...), zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da teh zahtev v opisu delovnega mesta ni. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZDR dokazala poslovni razlog, dokazala pa je tudi razliko med novim delovnim mestom vodje projektnega vodenja in tožnikovim (ukinjenim) delovnim mestom, niso utemeljene pritožbene navedbe, da je reorganizacija le posledica konflikta med tožnikom in nadrejenim delavcem in da je šlo dejansko za fiktivno reorganizacijo.

Pritožba zmotno razloguje, da je poslovni razlog nastal že v sredini leta 2008, ko je tožena stranka morala reševati problem oskrbe s paro, zaradi likvidacije podjetja S.. Poslovni razlog je nastal s sprejemom sklepa direktorja tožene stranke o reorganizaciji delovnega procesa oziroma vzdrževalne službe pri toženi stranki, to je 14. 11. 2009, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 11. 2009 pravočasna, saj je podana znotraj šestmesečnega roka iz 6. odstavka 88. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Zaradi navedenega je neutemeljena pritožbena navedba, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker je podana prepozno, po preteku navedenega roka. Na zakonitost odpovedi tudi ne vpliva dejstvo, da tožena stranka na delovno mesto vodje projektnega vodenja ni zaposlila delavca. Zaradi navedenega namreč ni mogoče šteti, da poslovni razlog ni podan, niti ZDR ne zahteva, da bi moral delodajalec v takem primeru na novo ustanovljenem delovnem mestu takoj zaposliti delavca.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, v skladu z določili prvega odstavka 165. člena ZPP ter 154. člena ZPP.