Jedro

Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi 25.10.2004 sprejelo sklep, da se dokaznemu predlogu tožeče stranke ugodi in se postavi drug izvedenec nevrolog. Kakšnega drugačnega sklepa v zvezi z izvedencem (razen glede plačila predujma) sodišče prve stopnje na tem naroku za glavno obravnavo ali kasneje ni sprejelo, drži pa, da je sodnik skladno z drugim odstavkom 244. člena ZPP dal strankam možnost, da se izjavijo o tem, koga bo sodišče vzelo za izvedenca in je tožeča stranka predlagala, da sodišče postavi drugega izvedenca iz tega ali sosednjega sodnega območja razen iz območja ali .

Tak predlog tožeče stranke za sodišče ni zavezujoč, vendar je sodišče prve stopnje kljub temu skušalo upoštevati želje tožnice in je postavilo izvedenca s prebivališčem v . Dejstvo, da se je kasneje izkazalo, da je postavljeni izvedenec zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru, torej v pa nikakor ne pomeni izločitvenega razloga, ki ga uveljavlja tožeča stranka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi glede dela zavrnjene odškodnine v višini 1,200.000,00 SIT in glede odločitve o pravdnih stroških in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

V ostalem, glede zavrnjene odškodnine v znesku 4,800.000,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in glede plačila odškodninske rente 12.000,00 SIT mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi se pritožba zavrne in se v tem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice po plačilu 6,000.000,00 SIT in 12.000,00 SIT mesečne rente, tožeči stranki pa je naložilo v plačilo 188.720,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke.

Zoper takšno sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožnica. Uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Utemeljena je pritožbena graja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede zavrnitve zahtevka za plačilo odškodnine za poškodbe, ki se ne nanašajo na avtonomno odpoved artostaske hipotenzije, ki so bile nedvomno posledica prometne nesreče. Tožnica v tem pravdnem postopku poleg odškodnine za nematerialno škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in s tem povezano tudi odškodninsko rento vtožuje odškodnino za nematerialno škodo iz naslova telesnih bolečin in skaženosti. O teh dveh odškodninskih postavkah, čeprav so jih postavljeni izvedenci ocenili pa sodišče prve stopnje nima nobenega razloga, zato je v tem obsegu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, kar je imelo za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe v tem obsegu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje na podlagi že izdelanih izvedenskih mnenj ugotovilo obseg negmotne škode, ki jo je pretrpela tožnica iz naslova telesnih bolečin in skaženosti, po potrebi bo zaslišalo o tem tudi tožnico, nato pa bo o zadevi ponovno odločilo.

Delna razveljavitev sodbe je imela za posledico tudi razveljavitev odločitve o pravdnih stroških, saj uspeh pravdnih strank ni več določen.

Pritožba tožnice pa ni utemeljena v obsegu, ko izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede odškodnine za nematerialno škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in s tem povezane tudi odškodninske rente.

V tem obsegu pritožba sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je upoštevalo izvedensko mnenje tretjega s strani sodišča postavljenega izvedenca. Trdi, da sta bila pravilno postavljena le dva izvedenca, ker naj bi sodišče na obravnavi dne 25.10.2004 sprejelo sklep, da se postavi nov izvedenec, ki ne sme biti iz sodnega območja in . Takšna pritožbena izvajanja so protispisna. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi 25.10.2004 sprejelo sklep, da se dokaznemu predlogu tožeče stranke ugodi in se postavi drug izvedenec nevrolog. Kakšnega drugačnega sklepa v zvezi z izvedencem (razen glede plačila predujma) sodišče prve stopnje na tem naroku za glavno obravnavo ali kasneje ni sprejelo, drži pa, da je sodnik skladno z drugim odstavkom 244. člena ZPP dal strankam možnost, da se izjavijo o tem, koga bo sodišče vzelo za izvedenca in je tožeča stranka predlagala, da sodišče postavi drugega izvedenca iz tega ali sosednjega sodnega območja razen iz območja ali .

Tak predlog tožeče stranke za sodišče ni zavezujoč, vendar je sodišče prve stopnje kljub temu skušalo upoštevati želje tožnice in je postavilo izvedenca s prebivališčem v . Dejstvo, da se je kasneje izkazalo, da je postavljeni izvedenec zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru, torej v pa nikakor ne pomeni izločitvenega razloga, ki ga uveljavlja tožeča stranka.

Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku postavilo tri izvedence, dva izmed njih, oba nevrološke stroke, pa sta v svojih mnenjih določno zapisala, da zmanjšanje življenjske aktivnosti tožnice, ki je nastalo zaradi disfunkcije avtonomnega živčnega sistema ni posledica poškodbe v prometni nesreči 27.5.1994, temveč posledica bolezni tožnice. Sodišče prve stopnje je glede na prepričljive in obrazložene zapise v izvedenskih mnenjih prvega in tretjega izvedenca utemeljeno ugotovilo, da zmanjšanje življenjske aktivnosti in v posledici tega upravičenost do odškodnine za nematerialno škodo iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti in odškodninske rente, niso posledica prometne nesreče, temveč bolezni tožnice, zaradi česar ni podana vzročna zveza med prometno nesrečo in zmanjšanjem življenjske aktivnosti tožnice, s tem pa ni podan eden od elementov odškodninske odgovornosti tožene stranke, zato je tožbeni zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.

Pritožbeni razlogi glede zavrnitve zahtevka 4,800.000,00 SIT in 12.000,00 SIT mesečne odškodninske rente niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.