Jedro

Začasne odredbe iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je ta tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Gre za t.i. regulacijske začasne odredbe, katerih namen je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo.

Tožnikovo stanje, njegovo ravnanje oziroma postopanje ter izrečene grožnje predstavljajo verjetno izkazano nevarnost ogrožanja telesnega in duševnega razvoja otrok. Ta je glede na ugotovljene dejanske okoliščine tako intenzivna in neposredna, da ne bi prišli v poštev niti stiki pod nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu z začasno odredbo odvzelo pravico do stikov z mladoletnima otrokoma Eu. in Er. za čas nepravdnega postopka zaradi odvzema pravice do stikov. Hkrati je odločilo, da se bo nasprotnemu udeležencu v primeru kršitve prepovedi izrekla denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper takšno odločitev.

Zoper izpodbijani sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Nasprotni udeleženec v pritožbi ponavlja razloge iz svojega ugovora zoper izdano začasno odredbo. Meni, da mu pravica do stikov ne bi smela biti odvzeta, saj se lahko odvzame le roditeljska pravica. Navaja še, da v našem pravnem sistemu ne obstaja pravni institut „začasnega odvzema pravice do stikov“. Izrek sklepa je nejasen in nerazumljiv, ker v njem ni časovno opredeljeno, do kdaj izdani sklep velja. Odločitev ni v korist mladoletnih otrok. Sodišče bi moralo stike urediti ali omejiti, ne pa jih odvzeti. Sodišče bi moralo določiti vsebino stikov bodisi pod nadzorom – takšnim ali drugačnim, pri odločitvi pa bi moralo upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in pred izdajo sklepa zaslišati obe stranki. Ni v korist obeh otrok, da sta v celoti izolirana od očeta. Tudi center za socialno delo bi moral izvajati aktivnosti v smeri, da se vzpostavijo in razvijajo stiki med mladoletnima otrokoma in očetom.

Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo sklicuje na pravilnost izpodbijane odločitve in poudarja, da so navedbe nasprotnega udeleženca v pritožbi povsem identične tistim iz ugovora zoper sklep o izdani začasni odredbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca so povsem enake tistim, ki jih je podal že v svojem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. Pritožbeno sodišče se zato v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, v katerih je prvostopenjsko sodišče odgovorilo na ugovorne navedbe nasprotnega udeleženca. Pri tem poudarja, da so začasne odredbe iz razmerij med starši in otroki oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je ta tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve (411. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Gre za t.i. regulacijske začasne odredbe, katerih namen je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo (2. alineja drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Omenjeno določilo 411. člena ZPP izrecno določa izdajo začasne odredbe o odvzemu pravice do stikov. Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka, vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Ker stike legitimira otrokova korist, zakon določa, da lahko sodišče pravico staršev do stikov odvzame ali omeji, če ti pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se z njim ogroža njegov telesni in duševni razvoj (peti odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR). Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo obstoj razlogov za odvzem pravice do stikov. Temeljijo na obstoju naslednjih dejanskih okoliščin, ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ne prereka: - da je bil v preteklosti v prisotnosti otrok grobo nasilen do predlagateljice, - da nadaljuje z nasilnim vedenjem tudi po številnih ukrepih, izrečenih zoper njega zaradi izvršenega nasilja (kazenski obsodbi, ukrepu prepovedi približevanja in vstopanja v stanovanje po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, dveh začasnih odredbah, s katerima so se mu stiki odvzeli že v postopku IV P 1246/2011), - da je zaradi suma storitve novega kaznivega dejanja nasilja v družini ponovno v priporu, - da odkrito grozi predlagateljici in otrokoma ter njihovi telesni integriteti, - da je njegovo vedenje nepredvidljivo in da se ni sposoben obvladovati, - da ne ukrepa v smeri, da bi se njegovo duševno stanje stabiliziralo.

Tožnikovo stanje, njegovo ravnanje oziroma postopanje ter izrečene grožnje predstavljajo verjetno izkazano nevarnost ogrožanja telesnega in duševnega razvoja otrok. Ta je glede na ugotovljene dejanske okoliščine tako intenzivna in neposredna, da ne bi prišli v poštev niti stiki pod nadzorom. Glede takšnega zaključka je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo obširne in razumne razloge, ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ne prereka. Pritrditi je zato zaključku sodišča prve stopnje, da je treba nasprotnemu udeležencu stike začasno odvzeti oziroma do pravnomočnega zaključka tega postopka, v katerem bo potrebno s pomočjo ustreznih strokovnjakov (sodišče je na naroku za glavno obravnavo že sprejelo dokazni sklep za izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke in kliničnim psihologom) ugotoviti, ali je nasprotni udeleženec sposoben imeti stike z otrokoma in če, v kakšni obliki.

Pritrditi je treba pričakovanju sodišča prve stopnje glede začasnosti takšne odločitve. Njena začasnost je prvenstveno odvisna od toženca, od njegove zmožnosti in pripravljenosti uvida v interese otrok oziroma njihove koristi. Ni razloga, da ne bi spremenjen odnos nasprotnega udeleženca v smeri lojalnosti in korektnosti do partnerke in zavedanja vsebine roditeljske pravice, ki se izkazuje v dolžnosti staršev, da svojemu otroku omogočijo pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje, pogojeval spremembo te začasne odločitve.

Pritožba nasprotnega udeleženca se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).