Jedro

V obravnavani zadevi ni bilo izdano nobeno gradbeno dovoljenje, zato že iz tega razloga ne more iti za neskladno gradnjo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje skladiščnega objekta – skednja na zemljišču parc. št. 252/1 k.o. ... V 1. točki izreka mu je naložila takojšnjo ustavitev gradnje navedenega objekta, v 2. točki pa, da ga mora do 15. 11. 2013 na svoje stroške odstraniti, sicer se bo v skladu s 3. točko izreka začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo. V 4. točki izreka so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). V 5. in 6. točki izreka je bilo odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da stroškov postopka ni.

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da gre za gradnjo objekta, za katerega bi moral tožnik po predpisih, veljavnih v času graditve, kot tudi po kasneje veljavnih predpisih, pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga ni pridobil, zato gre za nelegalno gradnjo.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Navedel je, da tožnik s pridobitvijo lokacijske informacije ni pridobil dovoljenja za gradnjo. Ker v obravnavanem primeru ni bilo izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre za neskladno, ampak za nelegalno gradnjo. Navedel je, da je gradbena inšpektorica izmere spornega objekta določila dovolj natančno, da je lahko ugotovila, da gre za nelegalno gradnjo po predpisih, veljavnih v času gradnje in vseh nadaljnjih predpisih. Glede ugovora, da bi moral zaradi pravnega interesa v postopku sodelovati tudi lastnik zemljišča, pa upravni organ druge stopnje ugotavlja, da je iz spisne dokumentacije razvidno, da je lastnik zemljišča A.A. za zastopanje v tej upravni zadevi pooblastil tožnika.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda. V izreku izpodbijane odločbe je navedeno, da nelegalno gradnjo predstavlja en večji skladiščni objekt. V zapisniku z inšpekcijskega pregleda pa gradbena inšpektorica ugotavlja, da gre za tri skladiščne objekte, ki so med seboj konstrukcijsko povezani. Vprašanje, ali gre za en objekt, ali pa za tri objekte je zelo pomembno za presojo, ali kateri od objektov izpolnjuje pogoje za to, da se ga lahko šteje kot enostavni objekt. Glede na dejstvo, da je za gradnjo pridobil dve lokacijski informaciji, vztraja, da gre za neskladno in ne za nelegalno gradnjo. Vztraja pa tudi na stališču, da bi moral v postopku izdaje izpodbijane odločbe sodelovati tudi lastnik nepremičnine A.A. Izpodbijana odločba namreč odreja vpise (omejitve) v zemljiško knjigo glede njegove nepremičnine, kar nedvomno vpliva na njegova lastninska upravičenja in pravni položaj. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve upravnemu organu prve stopnje v novo odločanje.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožbena navedba, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda, je nedovoljena tožbena novota, saj tožnik tega ugovora ni uveljavljal že v upravnem postopku, to je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so to možnost imele v postopku pred izdajo izpodbijanega akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze le, če jih upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Poleg tega tožnik v tožbi niti ne navaja, da objekt, naveden v izreku izpodbijane odločbe, ni skladen s stanjem v naravi.

Po 12.2. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.

Ker v zadevi ni sporno, da v obravnavani zadevi ni bilo izdano nobeno gradbeno dovoljenje, že zato ne more iti za neskladno gradnjo. Kot pravilno pojasnjuje upravni organ druge stopnje, pa tožnik s pridobitvijo lokacijske informacije še ni pridobil dovoljenja za gradnjo. Lokacijska informacija ima po petem odstavku 80. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) značaj potrdila iz uradne evidence in predstavlja zgolj vir informacij za lastnike zemljišč oziroma za investitorje o prostorskih aktih, ki veljajo na območju zemljiške parcele, o namenski rabi prostora, o območjih varovanj in omejitev, o vrstah dopustnih dejavnosti, vrstah dopustnih gradenj in drugih del ter vrstah dopustnih objektov glede namen, o prostorskih ukrepih ter glede sprememb in dopolnitev oziroma glede priprave novih prostorskih aktov na območju, kjer se nahaja nepremičnina. Tožbeni ugovor, da gre za neskladno gradnjo, zato ni utemeljen.

Z ugovorom, da bi moral biti v postopek izdaje izpodbijane odločbe vključen tudi lastnik nepremičnine A.A., ker izpodbijana odločba odreja vpise v zemljiško knjigo, kar vpliva na njegova lastninska upravičenja in pravni položaj, pa tožnik ne uveljavlja varstva svojih pravic in pravnih koristi, ampak pravice in pravne koristi A.A. Poleg tega iz upravnih spisov izhaja, da je bil A.A. vključen v ta postopek, saj je dne 27. 5. 2013 prejel vabilo na zaslišanje, iz odločbe upravnega organa druge stopnje in iz upravnih spisov pa tudi izhaja, da je A.A. s pooblastilom z dne 10. 6. 2013 pooblastil tožnika za zastopanje v tej upravni zadevi.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.