Jedro

Predlagateljica obnove kot neposredni mejaš izkazuje interes za varstvo svojih pravic in ji je zato v skladu z 49. členom ZUP 1986 treba priznati položaj stranke v postopku. Zato je bilo njenemu predlogu na podlagi 256. člena ZUP 1986 pravilno ugodeno in sicer v obsegu, da se zasliši kot stranska udeleženka v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo toženih strank zoper odločbo tožene stranke z dne 18.2.2004, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper sklep Upravne enote T. z dne 7.7.1999. Z navedenim sklepom je bilo ugodeno predlogu D.Š. za obnovo postopkov, končanih z izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za gradnjo nove stanovanjske hiše na prac. št. 160/1 k.o. V.L. investitorjev T.M. in B.M. (sedanjih tožnikov) in sicer v obsegu, da se zasliši predlagateljico obnove D.Š. kot stransko udeleženko v postopku.

Tožena stranka pritrjuje ugotovitvi prvostopnega upravnega organa, da bi predlagateljica obnove postopka kot lastnica sosednje parcele št. 160/4 k.o. V.L. morala biti vključena v postopkih za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Prvostopni upravni organ je zato postopal pravilno, ko je obnovo navedenega postopka dovolil, saj je imel podlago v 9. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986).

Sodišče v izpodbijani sodbi navaja, da Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) in Zakon o graditvi objektov (ZGO), ki sta bila podlaga za izdajo odločb, glede katerih je predlagana obnova, nimata posebnih določb glede vprašanja, kdo je lahko stranka v postopku. Zato je treba uporabiti določbe ZUP 1986, ki v 49. členu določa, da je stranka v postopku oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek, ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Predlagateljica obnove, v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor na sosednjem zemljišču, izkazuje interes za varstvo svojih pravic in ji je treba priznati položaj stranke v postopku. Svoje interese oziroma pravice, ki jih varuje je delno že navedla v predlogu za obnovo postopkov, v obnovljenih postopkih pa bo organ prve stopnje šele ugotavljal ali bo objekt tožnikov vplival na nepremičnino predlagateljice obnove.

Tožnika vlagata pritožbo iz vseh v ZUS navedenih pritožbenih razlogov. Navajata, da je bila upravnemu organu v postopku izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja predložena vsa zahtevana dokumentacija. Iz te dokumentacije je bila razvidna tudi lokacija nove gradnje. Pri tem bi moral sam upravni organ poskrbeti, da se postopek vodi v skladu s predpisi. V teku postopka je bil upravnemu organu dosegljiv tudi podatek o lastništvu mejnih parcel, torej tudi podatek o lastništvu parcele last D.Š. Dolžnost upravnega organa je, da v postopek vključi tiste osebe, ki morajo biti v tak postopek vključene zaradi varstva svojih pravic in svojih pravnih koristi. Ocenjujeta, da je bil v tem smislu tudi voden upravni postopek. Predlagateljica obnove izkazuje lastništvo sosednje parc. št. 160/4 k.o. V.L., vendar ji samo to dejstvo še ne daje položaja, da bi morala biti udeležena v upravnem postopku kot stranka. Izpodbijana sodba pa je nepravilna tudi zato, ker z zavrnitvijo tožbe dovoljuje istočasno obnovo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, čeprav sta bila lokacijsko in gradbeno dovoljenje izdana z dvema različnima odločbama in je bilo pravnomočno lokacijsko dovoljenje podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Predlagata, da Vrhovno sodišče RS izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za obnovo postopkov, končanih z izdanima dovoljenjema, lokacijskim in gradbenim. Predlagateljica je lastnica parc. št. 160/4 k.o. V.L., ki meji na zemljišče tožnikov parc. št. 160/1 iste k.o., na katerem je na podlagi spornih dovoljenj zgrajena stanovanjska hiša. Obnovo je predlagala na podlagi 9. točke 249. člena ZUP 1986, po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča predlagateljica obnove kot neposredni mejaš izkazuje interes za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, in ji je zato v skladu z 49. členom ZUP 1986 treba priznati položaj stranke v postopku. V predlogu za obnovo postopkov, končanih z izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je navedla razloge, zaradi katerih je predlog vložila (z nasipavanjem zemljišča, odvodnjavanjem meteornih vod je prizadeto njeno stavbno zemljišče in sicer vodovodni priključek, stanovanjska stavba zaradi zasenčenja in vlage, ter preprečitev 65-letne uporabe dela zemljišča okrog zgradbe). To pa so tudi po presoji pritožbenega sodišča razlogi, zaradi katerih je prvostopni upravni organ na podlagi 256. člena ZUP 1986 ugodil njenemu predlogu za obnovo navedenih postopkov in sicer v obsegu, da se zasliši kot stranska udeleženka v postopku.

Tožnika v pritožbi ponavljata tožbene ugovore, na katere je pravilno odgovorilo že prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi. Tožnika imata sicer prav, da je dolžnost upravnega organa, da vključi v postopek vse tiste osebe, ki morajo biti v tak postopek vključene zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje pa okoliščina, da upravni organ sam predlagateljice obnove ni vključil v postopek izdaje lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, ne more vplivati na to, da predlagateljica obnove ne bi smela biti udeležena v postopku. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da upravni organ ne bi smel istočasno dovoliti obnove postopkov, končanih z izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje in tudi tožene stranke, da upravni organ lahko istočasno z enim sklepom dovoli obnovo obeh postopkov. Ker pa sta lokacijsko in gradbeno dovoljenje dve različni odločbi, in ker je pravnomočno lokacijsko dovoljenje podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, bosta obnovi obeh postopkov vodeni in končani ločeno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožnikov kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.