Jedro

Pri nedenarnih zahtevkih pravni in ekonomski interes stranke nista vedno enaka. Tožeča stranka v konkretni zadevi do tožene stranke nima denarnega zahtevka, ampak ima tak (denarni) zahtevek do stečajnega dolžnika, pri čemer tudi v primeru uspeha z ugotovitveno tožbo ne ve, v kolikšnem znesku bo poplačana v stečajnem postopku. Tožba upnika (tožeče stranke) na ugotovitev, da terjatev upnika (tožene stranke) v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika ne obstoji, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje predstavlja uveljavljanje nedenarnega zahtevka, ker z njim tožeča stranka zahteva ugotovitev neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne plačila. Ekonomski interes tožeče stranke v razmerju do tožene stranke se tako ne izkazuje v zahtevi po plačilu zneska iz tožbenega zahtevka, ampak v ugotovitvi, da v stečajnem postopku terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika ne obstoji, kar predstavlja njen pravni interes.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) vrednost spornega predmeta, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve, določilo na 1.434.508,87 EUR.

2. Sklep s pritožbo izpodbija tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge.(1) Navaja, da izpodbijani sklep ni pravilen, ker sodišče vrednost spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih preverja samo v primeru, kadar s strani tožeče stranke navedena (in domnevno neustrezna) vrednost lahko vpliva na stvarno pristojnost sodišča ali pravico do revizije. V konkretni zadevi stvarna pristojnost sodišča ne more biti sporna že zaradi posebnih pravil po ZFPPIPP(2), tožeča stranka pa je prav tako navedla tisto vrednost spornega predmeta, ki strankama zagotavlja pravico do revizije, zato vrednost spornega predmeta ne more biti predmet presoje in sodišče za izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo pravne podlage. V nadaljevanju pojasnjuje, da v primeru, če bo tožena stranka prejela poplačilo svoje terjatve v celoti od glavnega dolžnika, v stečajnem postopku v nobenem primeru ne bo upravičena do plačila. Glede na to, da je tožena stranka sama, po ugovoru tožeče stranke, svojo terjatev spremenila v pogojno terjatev, je že iz tega razloga razumljivo, da vrednost spornega predmeta ne more znašati toliko, kot znaša prijavljena terjatev. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.(3) Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru uveljavljenih pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijani sklep obremenjen z uveljavljeno relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ki jo je sodišče druge stopnje glede na naravo kršitve lahko samo odpravilo, kar po pojasnjeno v nadaljevanju.(4)

5. V konkretni zadevi se najprej izpostavlja vprašanje opredelitve zahtevka iz ugotovitvene tožbe, ki procesno ni neposredno izražen v dajatveni obliki (tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek....) torej, ali je zahtevek iz ugotovitvene tožbe denarni ali nedenarni. Tožeča stranka zatrjuje, da je njen zahtevek iz ugotovitvene tožbe nedenarni, pri nedenarnih zahtevkih pa intervencija sodišča ni mogoča, razen v primerih, če je sporen znesek za revizijo ali če gre za vprašanje stvarne pristojnosti. Ker v konkretni zadevi noben izmed navedenih razlogov ni podan, meni, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje napačna.

6. Pri ugotovitveni tožbi je sporen predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi in gre za oceno interesa, ki ga ima tožnik za takšno ugotovitev. V primerih ugotavljanja terjatev zoper prezadolženega dolžnika, zlasti če je stečajni dolžnik, vrednost ugotovitve terjatve ne more pomeniti realnega ekonomskega ekvivalenta njenega zneska. Pravilo, da je tudi takrat, ko je predmet ugotovitvenega zahtevka denarna terjatev (znesek), vrednost spornega predmeta že vnaprej določena z zneskom iz ugotovitvene tožbe, zato ni brez izjem.(5) Nekateri teoretiki zastopajo stališče, da je vrednost spornega predmeta enaka znesku zahtevka le, če gre za kondemnatorne zahtevke, ne pa ugotovitvene.(6)

7. Pri nedenarnih zahtevkih pravni in ekonomski interes stranke nista vedno enaka. Tožeča stranka v konkretni zadevi do tožene stranke nima denarnega zahtevka, ampak ima tak (denarni) zahtevek do stečajnega dolžnika, pri čemer tudi v primeru uspeha z ugotovitveno tožbo ne ve, v kolikšnem znesku bo poplačana v stečajnem postopku. Tožba upnika (tožeče stranke) na ugotovitev, da terjatev upnika (tožene stranke) v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika ne obstoji, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje predstavlja uveljavljanje nedenarnega zahtevka, ker z njim tožeča stranka zahteva ugotovitev neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne plačila. Ekonomski interes tožeče stranke v razmerju do tožene stranke se tako ne izkazuje v zahtevi po plačilu zneska iz tožbenega zahtevka, ampak v ugotovitvi, da v stečajnem postopku terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika ne obstoji, kar predstavlja njen pravni interes. Če bi se ugotovilo, da terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika ne obstoji, bi tožeča stranka (lahko) prišla v stečajnem postopku do višjega poplačila, kolikšno bo to poplačilo, pa bo znano šele s sklepom o razdelitvi.

8. V konkretni zadevi tožeča stranka torej uveljavlja nedenarni, ne denarni zahtevek, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, ker z zahtevkom uveljavlja ugotovitev, da terjatev tožene stranke v višini 1.434.508,87 EUR in ločitvena pravica v stečajnem postopku nad družbo P d.o.o. - v stečaju ne obstaja, torej neobstoj pravice. Znesek, ki ga tožeča stranka navaja v izreku tožbe zato ni sporni znesek med strankama tega postopka, ampak je med strankama postopka sporna pravica tožene stranke do terjatve, ki jo je prijavila v stečajnem postopku nad družbo P d.o.o. - v stečaju.

9. Tretji odstavek 44. člena ZPP določa korektiv sodišča v primeru, če stranka pri nedenarni terjatvi navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. Gre za korektiv sodišča, ki se uporabi zgolj v primeru, če gre za eno izmed navedenih situacij. V konkretni zadevi stvarna pristojnost, tako kot pravilno navaja tožeča stranka, ni vprašljiva, glede na vrednost spornega predmeta, ki jo je v tožbi navedla tožeča stranka, pa strankama tudi ni odvzeta pravica do revizije.

10. Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o pravilnosti sporne vrednosti pri nedenarnih zahtevkih, ni posebne pritožbe.(7) Sodišče prve stopnje je o vrednosti spornega predmeta odločalo kot denarnem zahtevku, zato je sodišče druge stopnje pritožbo obravnavalo, ker ZPP ne določa, da zoper sporno vrednost, ki jo sodišče določi pri denarnih zahtevkih ni posebne pritožbe.(8)

11. Ker je tožeča stranka tožbeni zahtevek pravilno opredelila kot nedenarni in v tožbi navedla vrednost spornega predmeta (201.000,00 EUR), pri navedbi vrednosti spornega predmeta pa ne gre za vprašanje stvarne pristojnosti ali pravice do revizije tako, da bi bila potrebna korektura sodišča, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo(9).

Op. št. (1) : Prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP Op. št. (2) : Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju Op. št. (3) : Drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

Op. št. (4) : Prvi odstavek 354. člena ZPP Op. št. (5) : Prim.:Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Uradni list: GV Založba, Ljubljana 2005, stran 215. Op. št. (6) : Dika, stran 17 Op. št. (7) : Tretji odstavek 44. člena ZPP Op. št. (8) : Prvi odstavek 366. člena ZPP Op. št. (9) : 3. točka 365. člena ZPP