Jedro

Za izdajo sodbe na podlagi pripoznave v postopku v sporih majhne vrednosti je 453.a člen ZPP pravna podlaga lahko le tedaj, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, kar se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP, ter če je bila tožena stranka na takšno posledico ob vročitvi tožbe opozorjena. Iz poziva toženima strankama naj odgovorita na tožbo z dne 20. 1. 2021 ni razvidno, da bi bila toženca na posledico iz prvega odstavka 453.a člena ZPP opozorjena. Že zaradi opustitve takšnega obvestila sodišče prve stopnje sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba na podlagi pripoznave se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 39716/2020 z dne 6. 6. 2020 ostane v celoti v veljavi tako, da sta toženi stranki dolžni plačati tožeči stranki glavnico 1.160,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 6. 2020 dalje do plačila, izvršilne stroške 64,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2020 dalje do plačila in pravdne stroške v znesku 419,00 EUR v roku 8 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila (I. točka izreka).

Povzetek pritožbenih navedb

2. Proti navedeni sodbi se laično pritožujeta obe toženi stranki. Tožena stranka A. A. izpodbija sodbo v celoti ter navaja, da je bil v navedeni zadevi razpisan prvi in poravnalni narok. Zaradi zdravstvenih težav moža se je opravičila, zaradi česar je bil narok preklican. Nov poravnalni narok ni bil sklican, prav tako ne izveden postopek mediacije. Tožena stranka B. B. izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v celoti in smiselno enako navaja, da je bil razpisan prvi in poravnalni narok. Zaradi zdravstvenih razlogov odsotnosti zaradi rehabilitacije se je toženec opravičil in narok je bil zaradi opravičenih razlogov preklican. Nov poravnalni narok ni bil sklican in tudi ne izveden postopek mediacije.

3. Na vročeni pritožbi tožeča stranka ni odgovorila.

Presoja utemeljenosti pritožb

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Ker se postavljeni tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, gre za spor majhne vrednosti, za katerega veljajo določbe 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).1 Posebnost postopka v sporu majhne vrednosti je med drugim v omejitvi pritožbenih razlogov. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor, izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pravdni stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Tretji odstavek 338. člena ZPP dodatno določa, da se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. 6. Tožeča stranka je v konkretnem sporu zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila 1.160,35 EUR. Zoper izdani sklep o izvršbi je tožena stranka vložila ugovor. Sodišče je sklep o izvršbi razveljavilo, postopek pa se je nadaljeval v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožeča stranka je dopolnila tožbo in zahtevala izvedbo naroka. Tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila, prav tako se ni udeležila pripravljalnega naroka in naroka za glavno obravnavo, zato je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

7. Neutemeljene in v direktnem nasprotju s spisovnimi podatki so pritožbene navedbe toženih strank, da sta zaradi zdravstvenih razlogov opravičili svoj izostanek na pripravljalnem naroku in naroku za glavno obravnavo ter da je bil narok zaradi opravičenih razlogov preklican. Narok za glavno obravnavo je bil razpisan dne 23. 9. 2021, toženi stranki pa sta bili nanj pravilno vabljeni (vročilnici pripreti na list. št. 70). Iz zapisnika z dne 23. 9. 2021 nadalje izhaja (spis na list. št. 71-72), da toženca svojega izostanka na naroku nista opravičila, zato je sodišče prve stopnje izvedlo pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo v odsotnosti toženih strank. Iz spisa ni razvidno, da bi toženi stranki pred narokom ali po njem obvestili sodišče o razlogih za njun izostanek, niti da bi bil narok preklican. Toženca z nasprotnimi pavšalnimi in očitno neutemeljenimi pritožbenimi navedbami, ne moreta uspeti.

8. Iz podatkov spisa prav tako ne izhaja, da bi toženca podala soglasje za izvedbo postopka mediacije. V ugovoru zoper izvršbo zgolj navajata, da prosita za izvedbo sodne poravnave. Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave in stranke na to možnost opozarjati ter jim pomagati, da se poravnajo, vendar je končno sklenitev sodne poravnave izraz svobodne volje pravdnih strank. Pritožnika ne konkretizirata v čem naj bi bila ovirana pri sklenitvi sodne poravnave ali pri izvedbi postopka mediacije, njuna ne aktivnost v pravdnem postopku pa očitno kaže, da takšnega interesa v resnici nimata.

9. Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP ob presoji utemeljenosti pritožbe preizkusi po uradni dolžnosti (morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava).

10. Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Sodišče prve stopnje kot razlog za izdajo izpodbijane sodbe po 316. členu ZPP navaja izostanek tožencev na naroku za glavno obravnavo brez opravičljivega razloga. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 453.a člena ZPP in 454. člena ZPP ter navaja, da iz ugovornih navedb tožencev ne izhajajo nobeni konkretni in obrazloženi razlogi s katerimi bi toženca utemeljeno ugovarjala vtoževani terjatvi. Noben izmed navedenih razlogov ni pravilen in utemeljen.

12. Posledice izostanka z naroka v sporu majhne vrednosti ureja tretji odstavek 454. člena ZPP, ki določa, da če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP, če pa je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka in ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP. Izvedbo naroka je zahtevala tožeča stranka, ne pa tudi toženca. Določba tretjega odstavka 454. člena ZPP zato v konkretnem primeru ni uporabljiva. Sankcija določena na podlagi tretjega odstavka 454. člena ZPP namreč lahko zadane le tisto stranko, ki je predlagala izvedbo naroka in na narok ni pristopila.2

13. Ker toženca izvedbe naroka nista zahtevala, njuna odsotnost na naroku ne more imeti za posledico izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

14. Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo tudi na določbo 453.a člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP. Za izdajo sodbe na podlagi pripoznave v postopku v sporih majhne vrednosti je 453.a člen ZPP pravna podlaga lahko le tedaj, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, kar se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP, ter če je bila tožena stranka na takšno posledico ob vročitvi tožbe opozorjena. Iz poziva toženima strankama naj odgovorita na tožbo z dne 20. 1. 2021 (spis na list. št. 54) ni razvidno, da bi bila toženca na posledico iz prvega odstavka 453.a člena ZPP opozorjena. Že zaradi opustitve takšnega obvestila sodišče prve stopnje sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati.3

15. Ker je pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (drugi odstavek 350. člena ZPP), je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

16. Sodišče prve stopnje je nepravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe in posledično ni ugotavljalo dejanskega stanja, zato bi moralo pritožbeno sodišče, da bi odpravilo kršitev, samo napraviti celotno dokazno oceno. V tem primeru bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.4 Ker je bil dokazni postopek že v celoti izveden, po oceni pritožbenega sodišča z vidika že opravljenih procesnih dejanj, časovno bistvene razlike med sojenjem na prvi ali drugi stopnji ne bi bilo, medtem ko bi bilo z dokončno prvo odločitvijo pritožbenega sodišča grobo poseženo v pravico udeležencev do instančnega sojenja. Navedene okoliščine so zato narekovale razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

17. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izdelati celovito dokazno oceno vseh izvedenih dokazov in meritorno odločiti o tožbenem zahtevku.

Stroški

18. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami 2 Prim. mag. Nina Betteto, komentar 454. člena ZPP v Ude et alt.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 723 3 Prim. mag. Nina Betteto, komentar 454. člena ZPP v Ude et alt.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 719 4 Prim. mag. Nina Betteto, Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Revija Odvetnik št. 5/2020, str. 11