Jedro

Dejstvo, da je obdolženec v času zamenjave slovenskega vozniškega dovoljenja za italijansko vozniško dovoljenje še imel veljavno slovensko vozniško dovoljenje, ki pa je naknadno na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati, ne nudi podlage za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani prekršek.

Izrek

Pritožbi predlagateljice postopka o prekršku Postaje prometne policije Maribor se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo postopek o prekršku zoper obdolženega S. O. zaradi suma storitve prekrška po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1), ki bi ga naj obdolženec storil na način opisan pod točko I. izreka sodbe sodišča prve stopnje, na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo, ker ni dokazano, da je prekršek storil obdolženec, predlagane stranske sankcije odvzema predmeta, zaseženega osebnega avtomobila znamke Volvo tip S80, reg. št. MB , prvostopenjsko sodišče obdolženemu ni izreklo in je navedeni osebni avtomobil vrnilo lastniku. Odločilo je tudi, da stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

2. Zoper takšno odločitev prvostopenjskega sodišča se pritožuje predlagateljica postopka o prekršku Postaja prometne policije Maribor (v nadaljevanju predlagateljica). Bistvo pritožbe je, da ZVoz-1 v 56. členu določa splošne pogoje za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu, ki jih obdolženec ne izpolnjuje. Veljavno vozniško dovoljenje izdano v Republiki Sloveniji je namreč obdolženec pridobil na podlagi slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi kršitve, ki jo je obdolženi storil leta 2008, prenehalo veljati 20. 6. 2011 in od tega datuma naprej obdolženec nima več pravice voziti motornega vozila v Republiki Sloveniji, kakršna je tudi sodna praksa višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Zakonodajalec je tudi v 64. členu ZVoz-1 predpisal sankcijo za voznika, ki se pri vožnji z vozilom v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini, na podlagi slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati. Predlagateljica poudarja, da gre po njeni oceni za zlorabo sistema in višjemu sodišču predlaga, da sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavi in obdolženega spozna za odgovornega storitve očitanega mu prekrška.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče nosilne razloge, na katerih temelji zaključek, da obdolženemu ni dokazano, da je storil prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1, navaja v točki 5 obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da so ti razlogi nerazumljivi. Prvostopenjsko sodišče tako med drugim navaja, da je bilo slovensko vozniško dovoljenje obdolženca, ki je sicer prenehalo veljati z izvršitvijo pravnomočne sodne odločbe na dan 20. 6. 2011, v času zamenjave za tuje vozniško dovoljenje na dan 27. 1. 2011 še vedno veljavno ter takrat še ni prenehalo veljati zaradi izrečenega ukrepa izreka kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta ugotovitev izključuje prekršek iz osmega odstavka 56. člena ZVoz, ki ga stori tisti voznik motornega vozila v cestnem prometu, ki vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oz. tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi oz. če vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v vozniškem dovoljenju.

5. Pritožbeno sodišče pa opozarja, da dejstvo, da je obdolženec v času zamenjave slovenskega vozniškega dovoljenja za italijansko vozniško dovoljenje še imel veljavno slovensko vozniško dovoljenje, ki pa je naknadno na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati, ne nudi podlage za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani prekršek. S prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja preneha tudi upravičenje posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo, zato zamenjana listina sama po sebi ne more dati pravice do vožnje, saj posameznik te pravice nima več, ker mu je po listini, ki je bila podlaga za izdajo zamenjane listine, prenehala veljati. Zaradi navedenega so razlogi, ki jih navaja prvostopenjsko sodišče, kot podlago za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženi storil očitani mu prekršek, nerazumljivi, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev, saj kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, ker bi s tem obdolžencu odvzelo pravico do pritožbe.

7. V ponovnem odločanju bo prvostopenjsko sodišče ravnalo v skladu z izhodišči nakaznimi v tem sklepu in upoštevalo določbo šestega odstavka 64. člena ZVoz-1, ki predpisuje sankcijo za voznika, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini na podlagi slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati (specialni predpis).