Jedro

Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.

Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.

Izrek

I. Pritožba dolžnice zoper odločitev o upnikovih stroških ugovornega postopka se zavrže, sicer pa se pritožbi ugodi, v preostalem delu izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zavrnilo in sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščenki izpodbija dolžnica. Vztraja, da je bil predlog upnika vsebinsko pomanjkljiv, zaradi česar meni, da bi ga moralo sodišče zavrniti. Navaja, da je odgovor na ugovor namenjen le upnikovi izjavi do dolžnikovih ugovorov zoper v predlogu za izvršbo navedene očitke, in ne sanaciji vsebinsko pomanjkljivega predloga za izvršbo. Uveljavlja bistveno kršitev pravil pravdnega postopka, ker sodišče ni razpisalo naroka za glavno obravnavo in navedlo, katere dokaze je v postopku izvedlo in katere zavrnilo, in ker ni presojalo vseh predlaganih dokazov in navedb dolžnice, ter posledično zmotno ugotovilo dejansko stanje. V zvezi z očitkom sodišča, da upnika ni obvestila, kje in pri kom bosta otroka preživljala poletne počitnice 2018, navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, na kakšni podlagi je sodišče prišlo do zaključka, da sta otroka med poletnimi počitnicami 2018 dejansko počitnikovala pri kom tretjem. Navedeni zaključek je sodišče sprejelo brez konkretne trditvene podlage, ob odsotnosti kakršnegakoli dokaza in tako nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Nadalje navaja, da ji izvršilni naslov ne nalaga, da bi morala upnika s svojim planom počitnic med poletjem v posameznem letu obvestiti že v obdobju od septembra predhodnega leta do najkasneje januarja tekočega leta, kar ji očita sodišče prve stopnje. Navaja, da je do prekrivanja terminov prišlo, ker upnik ni upošteval, da je drugo polovico meseca julija z otrokoma preživel že v letu 2017 in da si stranki termine poletnih stikov izmenjujeta. Izmenjavanje terminov iz izvršilnega naslova res ne izhaja, a gre za ustaljeno prakso. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je bila pasivna in neodzivna. Na upnikov predlog z dne 29. 1. 2018 je odgovorila takoj, tako da je svoje stališče posredovala CSD-ju, ki je odgovor na upnikov predlog sestavil in odposlal že 16. 2. 2018. Tudi na upnikovo SMS sporočilo z dne 22. 3. 2018, v katerem je upnik vztrajal pri istem terminu kot v predhodnem letu, je dolžnica odgovorila nemudoma in mu poleg meseca avgusta kot dodatno možnost za izbiro termina dvotedenskega stika ponudila še prva dva tedna v mesecu juliju. Upnik je nato navedel, da bo svoje stališče sporočil CSD-ju, a dolžnica napovedanega odgovora ni nikoli prejela. Tudi sodišče ugotavlja, da upnik ni dokazal, da je drugi predlog stikov v marcu 2018 poslal na CSD in da ga je dolžnica prejela. Da bi ga prejela, pa tudi ne izhaja iz njenega SMS sporočila z dne 30. 5. 2018, v zvezi s katerim je sodišče sprejelo napačno dokazno oceno. Iz slednjega izhaja le, da se je dolžnica z upnikovim novim predlogom, da bi stik z otrokoma izvedel konec junija in v začetku julija oziroma še pred zaključkom pouka, seznanila s strani otrok. Zato je 30. 5. 2018 upniku poslala sporočilo, s katerim je njegov predlog, da stik z otroka izvede s pričetkom v mesecu juniju 2018 sprejela tako, da ta stik nastopi s prvim dnem poletnih šolskih počitnic. Ob navedenem so očitki sodišča prve stopnje o dolžničini pasivnosti popolnoma neutemeljeni. Sodišče dolžnici očita, da je kršila izvršilni naslov, ker naj se ne bi odzivala na upnikove predloge glede poteka stikov, ne pove pa, kdaj in kateri predlog je bila dolžna sprejeti, da bi se stiki izvršili v skladu z izvršilnim naslovom. Upniku se je ves čas prilagajala, potrdila je njegov stik v mesecu juniju s predajo dne 26. 6. 2018, ko so nastopile poletne šolske počitnice. Tega stika upnik ni izvršil po svoji volji, a je dolžnica v celoti sprejela njegov naslednji predlog, da se 14-dnevni stik izvede od 13. do 26. 8. 2018, ko sta bila otroka na stik pripravljena in sta očeta tudi čakala, pa ga na stik ni bilo. Navaja še, da mld. X, ki bo dopolnil 15 let, stike z očetom zavrača, za kar predlaga tudi njegovo pisno izjavo, mld. Y pa je zaradi teh stikov pogosto v stiski, ki se odraža na njegovem fizičnem zdravju, za kar prilaga mnenje osebne zdravnice. Nadalje izpostavlja, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da velja le dogovor o stikih, ki je bil sprejet do 30. 5. tekočega leta. Stranki postopka sta se sprva sporazumeli, da se 14-dnevni stik izvede od 26. 6. 2018 dalje, kasneje pa dogovor spremenili in določili termin od 13. 8. do 26. 8. 2018, ki ju je oba predlagal upnik in ju je dolžnica tudi spoštovala. Če bi sodišče izvedlo vse strani dolžnice predlagane dokaze in se opredelilo do njenih navedb, bi ugotovilo, da upnik stikov ni izvedel izključno po svoji volji in da dolžnici glede tega ni mogoče očitati nobene neodzivnosti, pasivnosti ali kakršnekoli neskrbnosti. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnice upnik predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

5. V pritožbi dolžnica navaja, da izpodbija cel sklep, zato je pritožbeno sodišče opravilo preizkus sklepa v celoti, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)).

6. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), ki ga ima za vložitev pritožbe le stranka, za katero je izdana odločba neugodna. Ker je z izpodbijana odločitev o upnikovih stroških ugovornega postopka dolžnici v korist in izboljšanja svojega pravnega položaja s tem v zvezi ne more doseči, kot pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo glede te odločitve in njena pritožba ni dovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena, 352. členom in 366. členom ZPP, vse v zvezi z določbo 15. člena ZIZ, zavrglo.

7. Upnik je 20. 8. 2018 vložil predlog za izvršbo zaradi izvrševanja stikov z mld. otrokoma na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani 12.1.2017 IV P 740/2014. Povzel je vsebino sodne poravnave, ki v ključnem delu določa, da: „med poletnimi počitnicami otroka preživita z vsakim od staršev 14 dni neprekinjeno. Preostali del poletnih počitnic, razen zadnjega dela počitnic pred novim šolskim letom, ko stiki potekajo tako kot je določeno sicer in dela poletnih počitnic, ki ga otroka preživita na taborih ali pri tretjih osebah v soglasju z obema pravdnima strankama, preživita otroka pri vsakem od staršev polovico tega preostalega časa, vendar ne več kot teden dni strnjeno pri enem od staršev. V kolikor je kateri od otrok v času poletnih počitnic na taborih ali pri tretjih osebah, stiki med očetom in drugim otrokom v tem času potekajo tako, kot je določeno sicer. Starša se o točnih terminih dogovorita vsako leto najkasneje do konca maja.“ Nadalje je navedel, da da dolžnica krši obveznost, ker ni omogočila stikov upnika z otrokoma med šolskimi počitnicami 2018, da otrok ni videl od 25. 6. 2018 dalje že skoraj dva meseca, da dolžnica ni odgovorila na njegov predlog o poteku stikov med počitnicami, ki ga je pravočasno posredoval preko CSD in da njegove pošte ni hotela dvigniti na pošti, da je dolžnica neodzivna in da upnik ne ve, kje so otroci, od znancev pa je izvedel, da naj bi bila pri tretjih osebah, o čemer ni bil obveščen in za kar bi moral dati soglasje.

8. Dolžnica meni, da upnik v predlogu terjatve ni dovolj konkretiziral. Obvezno vsebino predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova ZIZ določa v 40. členu, ki v prvem odstavku določa, da morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost, sredstvo ali predmet izvršbe, drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi. Vse navedeno je predlog upnika vseboval, in je bil tako formalno popoln. Ob izpostavljeni določbi izvršilnega naslova, ki določa kako morajo biti stiki med poletnimi počitnicami razdeljeni in da je dogovor o tem treba skleniti do konca maja tekočega leta in opredelitvi kršitve dolžnice (nesklenitev dogovora o izvedbi stikov med počitnicami 2018 zaradi popolnega izostanka odgovora dolžnice na upnikov predlog stikov in popoln izostanek stikov že skoraj dva meseca, neodzivnost dolžnice, da upnik ne ve kje so otroci) pa je tudi vsebinski zahtevi zadostil.1 V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZIZ namreč sodišče sklep o izvršbi izda le na podlagi podatkov upnika, ki jih sodišče ni preverjalo, dejstva in dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, pa je dolžan upnik navesti v odgovoru na ugovor (tretji odstavek 58. člena ZIZ).

9. Odločbe, ki jih izpostavlja pritožba, stališča dolžnice ne potrjujejo. Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 469/2001 z dne 9. 1. 2002, ki govori o vsebinski pomanjkljivosti predloga za izvršbo, kadar temu izvršilni naslov ni priložen v pravilni obliki, je bil sprejet še pred spremembami ZIZ, po katerih sedaj upniku k predlogu za izvršbo izvršilnega naslova ni treba več priložiti, temveč zadostuje, da ga v predlogu upnik le navede, predložiti pa ga mora šele v primeru dolžnikovega ugovora, in sicer v odgovoru na ugovor (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Sklep VSL I Cpg 108/2001 z dne 12. 4. 2001, ki govori o dopolnjevanju ugovornih navedb, se ne nanaša vsebino predloga za izvršbo in odgovora na ugovor. Sklep VSL I Ip 1557/2009 z dne 29. 7. 2009 pa stališču dolžnice celo nasprotuje, saj v njem sodišče izpostavi, da navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor, ter da mora dolžnik v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.

10. V izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (prvi in drugi odstavek 29. člena ZIZ). V skladu s tem sodišče v primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka (drugi odstavek 59. člena ZIZ), kot je to storilo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru. Kot je tudi pojasnilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, glede na zavzeto pravno stališče, da ugotavljanje dejstev v zvezi z dogovorjenim stikom v času od 13. 8. do 26. 8. 2018 ni potrebno, ni izvajalo dokazov na predlog dolžnice z zaslišanjem prič, saj se je ta dokazni predlog nanašal na stik v avgustu, predlaganega zaslišanja strank na predlog upnika pa ni izvedlo, ker je ugovor dolžnice zavrnilo že na podlagi drugih dejstev. Ob navedenem pa zaradi zaslišanja strank izvedba naroka (in sprejem dokaznega sklepa na njem (prim. 287. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)) ni bila potrebna in očitana kršitev (ob zavzetem pravnem stališču sodišča prve stopnje), ni podana.

11. Pritrditi pa gre pritožbi, da je sodišče prve stopnje napravilo napačno dokazno oceno v zvezi z vsebino sms sporočila dolžnice z dne 30. 5. 2018 in posledično napačno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z odgovornostjo dolžnice za nesklenitev dogovora o stikih med poletnimi počitnicami 2018 do 30. 5. 2018. V tem delu, ki je bil za sodišče prve stopnje odločilen, je sicer sodišče navedlo dokaze, in trditve strank, ki so bili podlaga za odločitev in pritožba konkretne kršitve s tem v zvezi tudi ne uveljavlja. Nesporni sta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je upnik na CSD posredoval svoj predlog stikov z dne 29. 1. 2018, da sta otroka z njim na počitnicah v drugi polovici julija in da je dolžnica v odgovoru z dne 16. 2. 2018 preko CSD upniku sporočila, da v drugi polovici julija 2018 sama koristi dopust z otrokoma, zato naj upnik izbere termin v avgustu. Nadalje iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje (iz elektronskih sporočil med strankama, ki jih je priložila dolžnica, priloga B3) izhaja, da ji je upnik 22. 3. 2018 preko sms sporočil javil, da dopusta ne more prestaviti, ker ima že rezerviran kemp, dolžnica pa mu je odgovorila, da ima sama dopust določen glede na lanski upnikov dopust, ker si termine izmenjujeta in da je upnik nato navedel, da bo stališče sporočil na CSD. Dolžnica je prejem njegovega novega predloga zanikala, že sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da upniku, na katerem je bilo dokazno breme o tem, ni uspelo dokazati, da je nov predlog podal ali da bi bila z njim dolžnica seznanjena. Da bi upnik poskusil doseči dogovor še kdaj drugič, ta ni trdil (niti dokazoval). Ob navedenem je neutemeljen očitek dolžnici, da je bila ona pasivna in da je čakala na odgovor upnika, ki ga je ta sam napovedal. Ob ugotovitvi, da upnik ni dokazal, da bi bila dolžnica seznanjena z njegovim 2. predlogom, po katerem bi stike izvedel v času od 22. 6. 2018 dalje, pa sodišče prve stopnje dolžnici tudi neutemeljeno očita, da je bila s takim predlogom očitno seznanjena. Sms sporočilo z dne 30. 5. 2018, na katerega sodišče opira svojo ugotovitev, namreč tega ne potrjuje in je sodišče prve stopnje ta dokaz napačno ocenilo. V njem je dolžnica upniku navedla, da bo počasi čas, da se odloči, kdaj bo s fantoma poleti na 14-dnevnem dopustu (kar kaže na to, da njegovega drugega predloga ni prejela) in da fanta omenjata, da gredo že junija takoj, ko se začnejo počitnice (kar je 26. 6. 2018, kot izpostavlja pritožba, in ne 22. 6. 2018), hkrati pa ga je tudi obvestila, da je to možno in da se počitnice pričnejo 26. 6., vikend pred tem pa sta fanta zasedena. Ob navedeni vsebini se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da je sodišče prve stopnje napravilo napačen zaključek o tem, da iz navedenega SMS sporočila izhaja, da je bila dolžnica s predlogom upnika za izvedbo stika konec junij/začetek julija, seznanjena (že prej) in da tudi, da mu ni dala soglasja. Ob predhodni ugotovitvi, da upnik ni dokazal, da je svoj predlog z dne 22. 3. 2018 posredoval CSD-ju ali da bi bila z njim dolžnica seznanjena, je posledično sodišče prve stopnje napravilo napačen zaključek, da je kršitev s strani dolžnice podana, ker zaradi njene pasivnosti in neodzivnosti dogovor do 30. 5. 2018 ni bil dosežen. Pravilno izpostavlja dolžnica, da šolske počitnice nastopijo 26. 6. 2018 in od tega dne dalje (oziroma celo od 25. 6. 2018) je upniku dala soglasje za izvedbo stikov. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da za čas pred tem upnik v predlogu za izvršbo, ki opredeljuje okvirje zahtevka upnika, kršitve ni uveljavljal. Upnik tako ni uspel dokazati, da zaradi dolžnice ne bi prišlo od sklenitve sporazuma do 30. 5. 2018. Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta,2 pa tudi ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.

12. Utemeljeno pritožba opozarja tudi, da sklep nima razlogov za zaključek, da dolžnica upnika ni obvestila o tem, kje in pri kom (pri tretjih) bosta otroka v času poletnih počitnic 2018, saj iz njega ni mogoče ugotoviti niti ali sta otroka v tem času pri kom tretjem sploh bila.

13. V posledici zmotnega zaključka, da je podana kršitev dolžnice že zaradi nesklenitve dogovora o izvedbi stikov do 30. 5. 2018, sodišče prve stopnje ostalih trditev in predlaganih dokazov strank v zvezi s preostalimi zatrjevanimi kršitvami še ni presojalo. To bo moralo upoštevaje trditveno in dokazno breme strank, storiti v nadaljnjem postopku, v katerega pritožbeno sodišče zaradi utemeljene pritožbe dolžnice zadevo vrača (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Predlog za izvršbo se lahko zavrne le zaradi pomanjkanja začetnih materialnih predpostavk. Te se nanašajo na samo terjatev, stvarno legitimacijo strank, sredstva, predmete in obseg izvršbe. Prim. načelno pravno mnenje, občna seja VSS z dne 30. 6. 2004, glej tudi Vesna Rijavec Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 99 in dalje. 2 Trditev, da vsakoletna izmenjava poletnega termina dopusta predstavlja usklajeno prakso med strankama, dolžnica prvič podaja v pritožbi in pri tem ne pojasni, zakaj je brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že prej, zaradi česar je ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).