Jedro

Zgoraj navedene ugotovitve so tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevale zaključek nižjih sodišč, da je tožnik dobil garažo na podlagi posebnega naslova (in ne skupaj s stanovanjem) in le v zakup (ki je lahko po določbah 59. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj stanovanjskega sklada JLA - Uradni vojaški list bivše JLA, št. 30/80 - prenehal ločeno od prenehanja stanovanjskega razmerja za stanovanje) in da zato tožnik nima pravice do odkupa sporne garaže po določbah 117. člena SZ. Namreč po tem določilu so bili lastniki dolžni prodati le stanovanja, na katerih so imeli imetniki stanovanjske pravice stanovanjsko pravico na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Na to določilo tako ni mogoče opreti zahteve za prodajo prostorov, ki so se uporabljali na podlagi zakupnega razmerja in kot je tožnik uporabljal sporno garažo. Ob takem stanju so zato pravno neodločilna izvajanja, kaj lahko predstavlja pomožne stanovanjske prostore.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe za garažo št..., stoječo na parc. št... k.o... po določbah stanovanjskega zakona za kupnino 128.820,74 SIT, z zemljiškoknjižnim dovoljenjem za vpis tožnikove lastninske pravice.

Sodišče druge stopnje pa je s pobijano sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in to sodbo potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da naj se sodba spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi. Tožnik meni, da je interpretacija drugega člena sedaj veljavnega stanovanjskega zakona, ki zadeva pomožne stanovanjske prostore, napačna. Garaža se šteje za pomožni stanovanjski prostor že po samem zakonu in zato tega dejstva ni potrebno posebej ugotavljati. Garažo je prejel skupaj s stanovanjem, le uporabljati jo je pričel kasneje, vendar ta časovni zamik na nastanek stanovanjske pravice na pomožnem stanovanjskem prostoru ne more vplivati. Ker je bil tožnik imetnik stanovanjske pravice na vseh prostorih, mu je toženka dolžna prodati mimo stanovanja tudi garažo. Drugačno stališče pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno.

Na revizijo tožena stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej preizkusilo pobijano sodbo v smeri postopkovnih kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) ter pri takem preizkusu ni ugotovilo, da bi bila zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pa tožnik izrecno uveljavlja. Taka kršitev je podana, če sodišče na ugotovljeno dejansko stanje ne uporabi določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti ali pa uporabi tako določilo, ki ga ne bi smelo uporabiti. Po oceni revizijskega sodišča v tem primeru očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Pravno odločilne okoliščine za rešitev spora so bile po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje naslednje: da je dobil tožnik stanovanje leta 1969 od stanovanjskega organa bivše JLA brez garaže, da je to stanovanje odkupil po določbah 117. člena stanovanjskega zakona (SZ) 16.2.1993, da je dobil sporno garažo od istega organa leta 1974, da je bilo glede garaže sklenjeno zakupno razmerje med tožnikom in najemodajalcem, da je za stanovanje plačeval stanarino in za garažo posebno najemnino, da se garaža ne nahaja v istem objektu kot stanovanje in da je bilo število garaž (v stanovanjskem objektu in sosednjem objektu skupaj) manjše od števila stanovanj (zaradi česar vsi imetniki stanovanjske pravice iz stanovanjskega objekta P., kjer se je nahajalo tožnikovo stanovanje, niso mogli dobiti garaž).

Zgoraj navedene ugotovitve so tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevale zaključek nižjih sodišč, da je tožnik dobil garažo na podlagi posebnega naslova (in ne skupaj s stanovanjem) in le v zakup (ki je lahko po določbah 59. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj stanovanjskega sklada JLA - Uradni vojaški list bivše JLA, št. 30/80 - prenehal ločeno od prenehanja stanovanjskega razmerja za stanovanje) in da zato tožnik nima pravice do odkupa sporne garaže po določbah 117. člena SZ. Namreč po tem določilu so bili lastniki dolžni prodati le stanovanja, na katerih so imeli imetniki stanovanjske pravice stanovanjsko pravico na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Na to določilo tako ni mogoče opreti zahteve za prodajo prostorov, ki so se uporabljali na podlagi zakupnega razmerja in kot je tožnik uporabljal sporno garažo. Ob takem stanju so zato pravno neodločilna izvajanja, kaj lahko predstavlja pomožne stanovanjske prostore. Ker sta glede na povedano sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožnikov zahtevek za prodajo garaže po določbah 117. člena SZ zavrnili, ni podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče je zato tožnikovo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).