Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dokazno breme, da listine arhivskega gradiva ne izkazujejo resničnih podatkov, je na strani tistega, ki neresničnost zatrjuje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1085/97-8 z dne 14.4.1999.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 3.4.1997. S to odločbo je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo z dne 8.7.1994, s katero je Sekretariat za notranje zadeve občine B. ugotovil, da ni državljanka Republike Slovenije po 39. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94), ker tega državljanstva ni pridobila po predpisih, ki so veljali v času njenega rojstva, in sicer po 2. ali po 3. členu Zakona o državljanstvu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 11/65, v nadaljevanju ZDSRS/65), niti kasneje.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je odločitev tožene stranke pravilna. V času tožničinega rojstva je veljal ZDSRS/65, ki je določal, da pridobi otrok državljanstvo SR Slovenije le, če je rojen na območju SR Slovenije in če sta ob njegovem rojstvu njegova starša državljana SR Slovenije in prebivata v SR Sloveniji (2. člen); v kolikor ti pogoji niso izpolnjeni pa, če se starši o pridobitvi državljanstva SR Slovenije sporazumejo (3. člen) in podajo o tem izjavo pred pristojnim občinskim upravnim organom za notranje zadeve (6. člen). Iz upravnih spisov izhaja, da sta bila ob njenem rojstvu njena starša državljana drugih republik, in da se nista sporazumela, da tožnica pridobi državljanstvo SR Slovenije, ker takšne listine ni v upravnih spisih, pač pa sta se sporazumela za pridobitev državljanstva po očetu, kar sta tudi lastnoročno podpisala. Tožena stranka tako pravilno ugotavlja, da niso podani pogoji iz 2. niti iz 3. člena ZDSRS/65, prav tako pa tudi ne za uporabo 7. ali 30. člena Zakona o državljanstvu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 23/76, v nadaljevanju ZDSRS/76). Tožničina navedba, da ni vpisana v državljanski knjigi v Črni Gori po očetu oziroma v Srbiji po materi, pa ne more dokazovati, da med starši ni bil sklenjen sporazum o pridobitvi državljanstva druge republike.
V pritožbi uveljavlja tožnica vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi oziroma ugotovi, da je državljanka Republike Slovenije, ali pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Navaja, da sta bila ob njenem rojstvu njena starša jugoslovanska državljana, oče je imel tudi črnogorsko, mati pa srbsko državljanstvo. O njenem republiškem državljanstvu se nista nikoli dogovorila. Ker sodišče prve stopnje ne navaja, kateri dokumenti v upravnih spisih kažejo na to, da bi bil takšen dogovor sklenjen, izpodbijane sodbe sploh ni mogoče preizkusiti. Potrdilo o njenem rojstvu, št. 4226 z dne 30.7.1965, ne more šteti za dogovor o njenem državljanstvu, niti za javno listino. Očitno je popravljeno z naknadno vpisanimi netočnimi podatki. Iz njega je mogoče zaključiti le, da sta se njena starša dogovorila o njenem imenu. Čeprav je o teh okoliščinah s tožbo predlagala zaslišanje svojih staršev, ta dokazni predlog ni bil sprejet, zavrnjen pa tudi ne. Da ni vpisana pri uradu, ki je vodilo očetovo državljanstvo, izkazuje listina, ki jo je priložila tožbi, in sicer listina Občine B. v Črni Gori z dne 12.5.1997. Zato je izkazano, da so izpolnjeni pogoji za uporabo 7. in 30. člena člena ZDRS/76. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja.
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. S sklicevanjem na upravne spise je sodišče prve stopnje pritrdilo toženi stranki, ki je dejansko stanje ugotovila na podlagi podatkov uradnih evidenc Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, o čemer je v upravnih spisih dopis Upravne enote B., oddelka za upravne notranje zadeve z dne 27.1.1997, ki izkazuje, da je tožnica bila vpisana v uradnih evidencah kot državljanka SFRJ in Republike Srbije. V upravnih spisih pa je tudi listina o prijavi tožničinega rojstva, in sicer potrdilo in z dne 30.7.1965, ki je listina iz arhiva rojstne matične knjige B., letnik 1965, št. 490, na podlagi nje pa so bili izvedeni vpisi v uradnih evidencah. Potrdilo je v obliki obrazca, ki je bil za prijavo rojstva predpisan po 56. členu Zakona o državnih matičnih knjigah (Uradni list FLRJ, št. 29/46 in 10/59), ki je veljal v času tožničinega rojstva. Poleg vpisov Bolnišnice v Celju, kjer se je tožnica rodila, je v potrdilu tudi razločen vpis, da tožnica sledi državljanstvu svojega očeta. Da na potrdilu nista podpisa njenih staršev, tožnica ne zatrjuje.
Glede na navedene listine, ki so v upravnih spisih, je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki, ki je ugotovila, da sta se tožničina starša ob njenem rojstvu sporazumela, da sledi državljanstvu svojega očeta. Okoliščina, da ni posebej obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje njenih staršev, pa ni bistvena kršitev določb postopka, saj tožnica ne zatrjuje nobenih konkretnih okoliščin in ne navaja nobenih dokazov za svoje trditve, da naj bi bilo navedeno potrdilo očitno ponarejeno z neresničnimi vpisi.
Pritožbeni ugovor, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo določb 7. in 30. člena ZDSRS/76, je neupošteven. Določbe 7. člena ZDSRS/76 namreč v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, ker je z njo urejena pridobitev državljanstva SR Slovenije z rojstvom na njenem območju ob pogoju, ki v obravnavanem primeru ni izpolnjen, in sicer, da o republiškem državljanstvu ni sporazuma staršev. Določbe 30. člena ZDSRS/76 pa ne zato, ker je to prehodna določba, ki določa le, kateri zakon se uporablja za urejanje državljanstva SR Slovenije tistih oseb, rojenih po 8.4.1965, ki tega državljanstva nimajo urejenega, ne pa tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za njegovo pridobitev.
Pritožbeno sodišče je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.