Jedro

Za spremembo stvarnega predloga ne veljajo procesna pravila o prekluziji, ki veljajo za navajanje dejstev in dokazov, ampak pravila o spremembi tožbe. V nepravdnem postopku lahko predlagatelj spremeni predlog do konca glavne obravnave (smiselna uporaba prvega odstavka 184. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

Zakon ne določa prioritetnega vrstnega reda uporabe posameznih kriterijev. Merila za določitev pripadajočega zemljišča so navedena primeroma. Sodišče jih lahko glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera kombinira in uporabi sočasno. V vsakem konkretnem primeru določi najprimernejši način za določitev pripadajočega zemljišča k posamezni stavbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I in točka II) potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo razširitev predloga na dodatna zemljišča, označena s parcelnimi številkami, navedenimi v točki I izreka sklepa. Ugotovilo je, da so nepremičnine, navedene v točki II izreka, pripadajoče zemljišče stanovanjske stavbe H. 1, Ljubljana, v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe. Za ostale nepremičnine, navedene v točki IV izreka, je predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predlagateljev zavrnilo. V točki III je ugotovilo, da na nepremičninah parc. št. 719/6 in 720/3 k. o. ...1 obstoji služnostna pravica pešpoti v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavb z naslovom H. 2 in H. 3, Ljubljana. Služnostno pot je opisalo v točki III ter označilo na geodetski skici, ki je sestavni del sklepa.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Izpodbija ga v točki I in v točki II. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP2 v zvezi s 37. členom ZNP3 in s 3. členom ZVEtL-14. Predlaga spremembo z zavrženjem oziroma zavrnitvijo predloga. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nepravilen – v nasprotju s pravili o prekluziji – je sklep pod točko I. Razširitev predloga je bila podana šele na zadnjem naroku 1. 7. 2020, čeprav so bili predlagatelji že s pozivom sodišča z dne 4. 2. 2020 opozorjeni na prekluzivni rok za podajanje pripomb in predlogov. Nasprotna udeleženka se je na pozivni sklep zanesla. Sodišče je z odločitvijo o dovolitvi spremembe predloga v izpodbijanem sklepu ravnalo v nasprotju s splošnim načelom prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim in kršilo ustavno načelo o zagotavljanju poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave RS) ter pravni varnosti (2. člen Ustave RS). Deli zemljiških parcel s parcelnimi številkami 717/6, 719/6, 718/1 in celotna zemljiška parcela št. 2463/6 so napačno določeni kot pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe. Razvidni so iz fotografije v pritožbi. Posegajo v javne površine. Ostati morajo dostopne vsem pod enakimi pogoji. Kot območje javnih (prometnih) površin so opredeljene v občinskem odloku. Ugotovljeni obseg pripadajočega zemljišča (2487 m2) bistveno presega urbanistične standarde iz časa družbene lastnine, ki jih navaja izvedenka urbanistične stroke. Pogoji iz 43. člena ZVEtL-1 niso izpolnjeni. Parcelna številka 2463/6 ni bila predmet upravnih dovoljenj za gradnjo obravnavane stavbe. Predlagatelji niso mogli biti dobroverni. Gola uporaba zemljišča brez ustrezne pravne podlage ne konstituira lastninske pravice. Na spornem območju se očitno izvaja mešana raba s strani predlagateljev in javne rabe (osenčenje javnih prometnih površin – cestni svet ob cestnem telesu, servisne prometne površine, zasaditev ob cestnem svetu). Napačna odločitev posega v javne površine in v lastninsko pravico pritožnice.

3. Predlagatelji in drugi udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

**O sklepu o dovolitvi spremembe predloga**

5. V okviru pisnega materialnega procesnega vodstva je bila časovna omejitev podajanja pripomb in predlogov udeležencem postopka podana ob vročitvi mnenja izvedenke urbanistične stroke (prvi odstavek 286a. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Na (edinem) naroku glavne obravnave so predlagatelji predlog za določitev pripadajočega zemljišča k njihovi večstanovanjski stavbi razširili na dodatna zemljišča, in sicer na podlagi identifikacije parkirišč, ki jo je glede na dejansko in zemljiško katastrsko stanje podal izvedenec geodetske stroke. Za spremembo stvarnega predloga ne veljajo procesna pravila o prekluziji, ki veljajo za navajanje dejstev in dokazov, ampak pravila o spremembi tožbe. V nepravdnem postopku lahko predlagatelj spremeni predlog do konca glavne obravnave (smiselna uporaba prvega odstavka 184. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Sklep o dopustitvi spremembe predloga, podanega na glavni obravnavi, je pravilen. Očitanih procesnih kršitev 286a. člena ZPP in ustavnih pravic ni.

**O določitvi pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi**

6. Odločitev o obsegu individualnega pripadajočega zemljišča in o razmejitvi od javnih zemljišč oziroma površin (občinska cesta, pločnik, avtobusna postaja, trafika, elektro omarica in omarice javne razsvetljave) je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Prav z namenom ločitve pripadajočega zemljišča k stavbi in javnih površin je sodišče upoštevajoč mnenje izvedenke urbanistične stroke in ugotovitve na ogledu naročilo parcelacijo izvedencu geodetske stroke. Izdelana je bila parcelacija oziroma strokovna podlaga za evidentiranje v zemljiškem katastru. Posredovana je bila v predhodno preveritev pristojni geodetski upravi. Parcelacija oziroma strokovna podlaga je bila osnova za določitev, katere novo nastale parcelne številke predstavljajo individualno pripadajoče zemljišče k stavbi (razlogi v točki 19, sklep pod točko II sklepa), in katere so javne površine (razlogi v točki 20 in sklep pod točko IV). Po ugotovitvi, da nepremičnine, navedene v sklepu pod točko IV, nikoli niso bile namenjene izključni rabi stavbe, je sodišče v tem delu predlog predlagateljev zavrnilo (za 9 po parcelaciji novo nastalih parcel). V nasprotju z jasnimi, preglednimi in vsebinskimi razlogi ter grafično ponazoritvijo na skici izvedenca geodetske stroke, ki je sestavni del sklepa, so nejasne, nekonkretizirane in nepreverljive pritožbene navedbe o tem, kateri deli novih parcel (še) posegajo v javne površine oziroma v katere. Zato jih ni mogoče vsebinsko preizkusiti.

7. Pritožbene navedbe, da je bil v pritožbi izpostavljeni del pripadajočega zemljišča po občinskem odloku opredeljen kot javna površina, nimajo podlage v zbranem dokaznem gradivu. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke urbanistične stroke ugotovilo, da je bila obravnavana stavba zgrajena že leta 1978. Nasprotna udeleženka se sklicuje na prostorski akt iz leta 2010. Tudi slednjega je izvedenka upoštevala. Poudarila je, da so podatki v IPN v mnenju povzeti le za orientacijo. Torej se pritožnica na prevelik obseg pripadajočega zemljišča glede na urbanistične standarde ne more sklicevati. Tudi sicer so te navedbe neupoštevne, ker gre za nedovoljene in neupravičene pritožbene novote, saj jih na prvi stopnji pritožnica ni podala.

8. Izvedenka je podala mnenje glede na prostorske akte, veljavne ob gradnji in kasnejše, ter glede na upravna dovoljenja oz. odločbe za gradnjo obravnave stavbe. Na podlagi njenega mnenja je sodišče ugotovilo, da se načrtovano stanje obravnavane stavbe ujema z zgrajenim, in da dejanske okoliščine zunanje ureditve delno odstopajo od načrtovanega – le glede parkirišč (načrtovana so bila severno od stavbe, dejansko pa izvedena in ves čas v uporabi ob robu dostopne ceste in ob vhodu v stavbo). Glede na skico (fotografijo) spornega dejanskega stanja, ki je v pritožbi, pritožba odločitve sodišča glede parkirišč na jugu in zahodu stavbe ne izpodbija.

9. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in pravnih zaključkov, da so nova zemljiška parcela št. 2463/6 in pritožbeno neidentificirani deli novih parcelnih številk 717/6, 719/6 in 718/1, ki ležijo na severu in severovzhodu obravnavane zgradbe, pripadajoče zemljišče k stavbi in ne javne površine. Da gre za pripadajoče zemljišče k stavbi, se je sodišče zanesljivo prepričalo z mnenjem izvedenke urbanistične stroke in ogledom na kraju samem. Dejanske ugotovitve v točki 16 so podprte in preverljive tudi s fotografijami v spisu. Gre za zelene površine, porasle z večjimi drevesi in grmovnicami, na njih je staro stojalo za sušenje perila. Obdane so z živo mejo, ki se na severovzhodni strani zažira v ostanke stare betonske in žičnate ograje. Na vzhodu je prav tako zelenica, porasla z večjimi drevesi in grmovnicami, na njih je stepalnik za preprogo in starejša betonska klop. Sega vse do roba pločnika, ki poteka ob Z. oziroma A. cesti. Pritožnica v pritožbi prvič trdi, da naj bi šlo tu za mešano rabo predlagateljev in javno rabo - osenčenje javnih površin v smislu cestnega sveta ob cestnem telesu, za servisne površine, zasaditev ob cestnem svetu. Takih trditev (niti dokazov) na prvi stopnji ni bilo. Na prepozne in neupravičene pritožbene novote ni treba odgovarjati. Pritožbeno sodišče vseeno dodaja, da so te navedbe tudi neutemeljene. Sodišče je namreč tudi v tem delu iz pripadajočega zemljišča k stavbi izvzelo vse nesporne javne površine (dve omarici javne razsvetljave, avtobusno postajo, časopisni kiosk s smetnjaki in elektroomarico ter celotni cestni svet – cesti s pripadajočima pločnikoma). Za ostalo zemljišče se je na ogledu samo prepričalo, da je severni del nove parcele 2463/6 v naravi fizično ločen od ceste z ostanki stare betonske in žičnate ograje ter živo mejo (razlogi v točki 16), in o sadovih pretekle redne rabe etažnih lastnikov stavbe (ugotovitve v točki 16). Izvedenec geodetske stroke je jasno in strokovno pojasnil vzroke za odstopanje dejanskega in katastrskega stanja med pripadajočim zemljiščem in cestnim svetom (ugotovitve in razlogi v točki 25 sklepa). Sodišče mu je po oceni celotnega procesnega gradiva utemeljeno sledilo in pravilno razmejilo individualno pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi od javnega sveta. Prepričljivi dokazni oceni in pravilnim razlogom ni treba ničesar dodati.

10. Sprejeta odločitev je tudi pravno pravilna. Oporo ima v pravilno uporabljenih merilih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, upoštevaje delno prostorski akt in upravne odločbe o gradnji stavbe, delno ugotovljeno preteklo urejenost obravnavanih zemljišč v naravi, njihovo namembnost, preteklo rabo in urbanistične standarde. Pritožnica sprejete odločitve ne omaje s sklicevanjem na posamezne zakonske kriterije, ki jih izpostavlja (prostorski akti, upravne odločbe, raba). Zakon ne določa prioritetnega vrstnega reda uporabe posameznih kriterijev. Merila za določitev pripadajočega zemljišča so navedena primeroma. Sodišče jih lahko glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera kombinira in uporabi sočasno. V vsakem konkretnem primeru določi najprimernejši način za določitev pripadajočega zemljišča k posamezni stavbi.

11. Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, po kateri se šteje, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi po določbah 43. člena ZVEtL-1, last lastnika stavbe in da je s prehodom lastninske pravice na stavbi prešla na pridobitelja tudi lastninska pravica na pripadajočem zemljišču stavbe. Ta domneva je izpodbojna. Kdor meni, da lastnik stavbe ni postal lastnik pripadajočega zemljišča, lahko dokazuje, da je sam pridobil lastninsko pravico na njem na podlagi zakona ali na podlagi odoločb državnega organa (tretji odstavek 44. člena ZVEtL-1). Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pritožnica ni zmogla svojega trditvenega in dokaznega bremena, s katerim bi uspela izpodbiti navedeno zakonsko domnevo. Pritožbeno vztrajanje, da ugotovljeno pripadajoče zemljišče posega v javne površine in v lastninsko pravico nasprotne udeleženke, je kot zmotno pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje v točkah 23 do 26 sklepa.

12. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Očitanih in uradno upoštevnih procesnih kršitev ni zagrešilo. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanih delih potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Navajanje katastrske občine bo v nadaljnjem besedilu opuščeno. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami; uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Ur. l. RS, št. 16/2019. 4 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017.