Jedro

Potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi na prvi stopnji (2. odst. 42. člena ZIZ), v tem primeru Okrožno sodišče v L.., zato lahko le to sodišče potrdilo o izvršljivosti kot neutemeljeno razveljavi (4. odst. 42. člena ZIZ).

Zatrjevanja o pravno relevantni škodi (tisti, ki bi dolžniku nastala izven plačila upniku na podlagi sklepa o izvršbi) v predlogu za odlog izvršbe sploh ni; zato dolžnik ni izkazal verjetnosti, da bi mu z izvršbo nastala znatnejša škoda, kar je po določbi 1. odst. 71. člena ZIZ drugi (kumulativni) pogoj, da sodišče lahko odloži izvršbo.

Izrek

1./ Ugovor zoper sklep o izvršbi, opr. št. Ig 99/05162-3 z dne 09.07.1999, se zavrne kot neutemeljen in se izpodbijani sklep potrdi.

2./ Pritožba zoper sklep, opr. št. Ig 99/05162-14 z dne 23.08.1999, se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

3./ Dolžnik sam trpi stroške ugovora in pritožbe.

4./ Upnik sam trpi stroške odgovora na ugovor.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor dolžnika za neobrazložen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V ugovoru je dolžnik navedel, da ni prejel izvršilnega naslova (sodbe Okrožnega sodišča v L..., opr. št. IX Pg 173/96-36 z dne 24.3.1999), ki je podlaga izdanemu sklepu o izvršbi. Sodišče je tako dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki dejansko to ni. Podrejeno je dolžnik še navedel, da upniku ne dolguje ničesar; izdelane nalepke je reklamiral upniku, vendar ta reklamacije ni nikoli rešil. V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da je vse dolžnikove navedbe ovrglo že Okrožno sodišče v L... v sodbi, opr. št. IX Pg 173/96, zato je ugovor neutemeljen.

Ugovor ni utemeljen.

Iz predloga za izvršbo (list. št. 1 do 3) izhaja, da je upnik predlagal, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v L.., opr. št. IX Pg 173/96-36 z dne 24.03.1999 (priloga A1). Ker upnik predloga za izvršbo ni vložil pri sodišču, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji, je skladno z določbo 1. odst. 42. člena ZIZ predlogu za izvršbo priložil zgoraj navedeno sodbo, kot izvršilni naslov. Sodba je izvršilni naslov le, če je izvršljiva (1. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ); izvršljiva pa postane s pravnomočnostjo in s pretekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (1. odst. 19. člena ZIZ). Potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi na prvi stopnji (2. odst. 42. člena ZIZ), v tem primeru Okrožno sodišče v L...; zato lahko le to sodišče potrdilo o izvršljivosti kot neutemeljeno razveljavi (4. odst. 42. člena ZIZ). Sodba (priloga A1), priložena predlogu za izvršbo, vsebuje potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti Okrožnega sodišča v L... z dne 20.04.1999, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno štelo za veljaven izvršilni naslov ter na njeni podlagi izdalo sklep o izvršbi, opr. št. Ig 99/05162-3 z dne 09.07.1999. Za odločanje o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti potrdila o izvršljivosti pa sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi, ni pristojno.

Po 55. členu ZIZ je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v navedenem členu. Z navedbo dolžnika, da upniku iz medsebojnega poslovanja ničesar ne dolguje, je dolžnik ugovarjal obstoju terjatve, ki je ugotovljena s sodbo (priloga A1) - izvršilnim naslovom. Sodišče prve stopnje pa sklep o izvršbi izda na podlagi izvršilnega naslova in ponovno ne odloča o terjatvi, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom; dolžnik bi tak ugovor lahko uveljavljal le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Dolžnikov ugovor je tako v celoti neutemeljen, zato ga je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2.tč. 365. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. Ig 99/05162-14 z dne 23.08.1999 zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

Ugotovilo je, da je dolžnik z vložitvijo ugovora sicer izpolnil enega od zakonskih pogojev za odlog izvršbe; ni pa verjetno izkazal, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj so njegove navedbe o tem le pavšalne. Zatrjevana škoda, ki bi dolžniku nastala zgolj z opravo izvršbe, pa tudi ni pravno upoštevna škoda.

V pritožbi, ki jo je dolžnik pravočasno vložil, je navedel, da je upnik brez premoženja, zato mu sredstev, ki bi bila upniku nakazana po sklepu o izvršbi, upnik ne bi mogel vrniti. Dolžnik ima od dne 19.7.1999 blokirana vsa sredstva na žiro računu, zato ne more več opravljati svoje dejavnosti, kar mu je povzročilo veliko škodo. Sodba, ki naj bi bila izvršilni naslov, mu ni bila nikoli vročena.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja z oceno sodišče prve stopnje, da dolžnik ni izpolnil vseh zakonskih pogojev za odlog izvršbe.

Dolžnik je z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi v skladu s 5. tč. 1.odst. 71. člena ZIZ zadostil le enemu zakonskemu pogoju. V pritožbi ponovljeno navedbo, da je upnik brez premoženja, dolžnik ni z ničemer dokazal. Nadaljnje navedbe o škodi, ki bi dolžniku nastala z izterjavo sredstev, ki jih mora upniku ("neupravičeno") plačati na podlagi sklepa o izvršbi, opr. št. Ig 99/05162-3 z dne 09.07.1999, pa dolžnik ni konkretiziral. Kot je dolžniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, izpolnitev obveznosti na podlagi sklepa o izvršbi ni pravno upoštevna znatnejša škoda iz določbe 1. odst. 71. člena ZIZ. Zatrjevanja o pravno relevantni škodi (tisti, ki bi dolžniku nastala izven plačila upniku na podlagi sklepa o izvršbi) v predlogu za odlog izvršbe (redna št. 4) tako sploh ni; zato, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik ni izkazal verjetnosti, da bi mu z izvršbo nastala znatnejša škoda, kar je po določbi 1. odst. 71. člena ZIZ drugi (kumulativni) pogoj, da sodišče lahko odloži izvršbo.

Vse ostale pritožbene navedbe so pritožbena novota, zato jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (1. odst. 337. člena ZPP/99 v zvezi z 15. členom ZIZ).

Ker je sodišče prve stopnje o predlogu za odlog izvršbe odločilo pravilno, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi z 15. členom ZIZ).

Dolžnik z ugovorom in pritožbo ni uspel, zato sam trpi stroške ugovornega in pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik je v odgovoru na ugovor priglasil stroške za njegovo sestavo v višini 150 točk, vendar iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi ga zastopal odvetnik. Zato mora tako priglašene stroške trpeti sam (1. odst. 165. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).