Jedro

V primeru ugotovitve zlorabe procesnih pravic je potrebno stranki sodno varstvo odreči.

O zlorabi procesnih pravic govorimo takrat, kadar so podani vsi elementi zlorabe pravice, ter ko njen nosilec prestopi meje pravno zavarovanih upravičenj tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Zloraba procesnih pravic je vedno podana v primeru, kadar gre za dolozno oziroma naklepno ravnanje stranke in mora biti izkazan sam namen stranke, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico oziroma ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Za zlorabo pravice je tudi značilno, da se stranka giblje v pravno priznanih mejah svoje pravice, vendar svojo pravico uresničuje z namenom nekomu drugemu škodovati in na način, ki je za drugega manj ugoden oziroma je v nasprotju s socialno funkcijo pravice. Pravica do sodnega varstva ni absolutna.

Cilj ravnanja pooblaščenca upnika ob vložitvi predloga za izvršbo ni zgolj uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva s prisilno izterjavo njegovih preživninskih terjatev, temveč preseganje meje lastnega upravičenja in poseganje v pravico dolžnika s povzročitvijo nepotrebnih stroškov, ki nastanejo z vložitvijo vsakega predloga posebej za vsako posamezno preživninsko terjatev.

Pripadajoča nagrada za sestavo predloga za izvršbo oziroma ostali izvršilni stroški so logična posledica upnikove pravice, da svojo pravico do sodnega varstva uresničuje po pooblaščencu, vendar po podatkih spisa ne s ciljem nepotrebnega kopičenja stroškov in njihovega sprotnega poplačila za vsak preživninski obrok posebej, s čimer upnik nedvomno zlorablja institut izvršbe z namenom poviševanja odvetniške nagrade in uporablja vložitev predloga za izvršbo zgolj kot sredstvo z namenom doseči cilj, za katerega to sredstvo ni bilo zasnovano.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka III izreka) potrdi.

II.Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo in določilo izvršitelja, v izpodbijani točki III pa je predlog za izvršbo zavrnilo v delu, kjer upnica izterjuje stroške izvršilnega predloga.

2.Zoper zavrnilni del sklepa se pravočasno pritožuje upnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da izvršilni stroški, ki jih je priglasil upnik v predlogu za izvršbo niso potrebni za izvršbo. Upnik pojasnjuje, da je vložil več predlogov za izvršbo ločeno, saj na ta način ohranja preglednost nad realizacijo izvršb, saj se dolžnik izogiba plačilu preživnine z navajanjem neresničnih dejstev (da jo je plačal na roke, da jo je plačal vnaprej ipd.). Ne drži, da bi bilo vlaganje posebnega predloga za izvršbo za vsak preživninski obrok posebej neekonomično oziroma bi povzročalo dodatne stroške in ne bi pospeševalo zadev, kar ne bi bilo v interesu strank, zato so stroški potrebni. Upnica predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu tako, da se priglašeni stroški priznajo in priglaša še pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka III izreka) preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

5.V konkretni zadevi je upnica po pooblaščencu, ki je odvetnik, pri sodišču prve stopnje vložila elektronski predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani opr.št. II N 308/2019 z dne 4. 2. 2024, v povezavi z Obvestilom o uskladitvi preživnine CSD z dne 31. 1. 2025, zaradi izterjave preživnine za mesec januar 2025 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2015 dalje do plačila ter predlagala, da sodišče prizna oziroma odmeri upniku priglašene stroške v višini 150,00 EUR za posvet s stranko in zunajsodni zahtevek z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

6.Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave zapadlega preživninskega obroka za januar 2025 v višini 964,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnih stroškov, določilo izvršitelja (točka I in II sklepa o izvršbi) in v točki III predlog za izvršbo zavrnilo v delu, kjer upnica izterjuje stroške izvršilnega predloga z obrazložitvijo, da ti stroški niso bili potrebni za izvršbo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da vlaganje posebnega predloga za izvršbo za vsak preživninski obrok posebej ni ekonomično in povzroča le dodatne stroške in ne služi pospešitvi zadev, ki so celo prednostne, kar nikakor ne more biti v interesu strank postopka, saj se med istima strankama vodi že večje število postopkov zaradi izterjave preživnine. Upnica je namreč istega dne (6. 4. 2025) vložila kar 3 predloge za izvršbo, vse po odvetniku in v prvih dveh ji je sodišče priznalo stroške predloga. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da upnica oziroma njen pooblaščenec v pritožbi ni navedel nobenih razumnih razlogov za izterjavo vsakega preživninskega obroka posebej, razen kopičenja in neutemeljenega povzročanja stroškov postopka, ki so pri tem nastali in zato vztrajanje pri takšnem predlogu kaže na zlorabo procesnih pravic, ki je v namenu škodovati drugemu oziroma pri tem zasleduje cilj, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Vlaganje in kopičenje takšnih predlogov za izvršbo je usmerjeno le v povzročanje stroškov postopka in nepotrebnega dela sodišča, ne da bi od tega imel sam preživninski upravičenec kakšno otipljivo korist, sodišče pa medtem izgublja dragoceni čas, ki bi ga lahko namenilo reševanju drugih zadev.

7.V skladu s 23. členom Ustave RS ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Pravica do dostopa sodišča je opredeljena tudi v 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je potrebno v primeru ugotovitve zlorabe procesnih pravic stranki sodno varstvo odreči. O zlorabi procesnih pravic govorimo takrat, kadar so podani vsi elementi zlorabe pravice, ter ko njen nosilec prestopi meje pravno zavarovanih upravičenj tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Zloraba procesnih pravic je vedno podana v primeru, kadar gre za dolozno oziroma naklepno ravnanje stranke in mora biti izkazan sam namen stranke, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico oziroma ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Za zlorabo pravice je tudi značilno, da se stranka giblje v pravno priznanih mejah svoje pravice, vendar svojo pravico uresničuje z namenom nekomu drugemu škodovati in na način, ki je za drugega manj ugoden oziroma je v nasprotju s socialno funkcijo pravice. Pravica do sodnega varstva ni absolutna. Cilj ravnanja pooblaščenca upnika ob vložitvi predloga za izvršbo ni zgolj uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva s prisilno izterjavo njegovih preživninskih terjatev, temveč preseganje meje lastnega upravičenja in poseganje v pravico dolžnika s povzročitvijo nepotrebnih stroškov, ki nastanejo z vložitvijo vsakega predloga posebej za vsako posamezno preživninsko terjatev.

8.Pripadajoča nagrada za sestavo predloga za izvršbo oziroma ostali izvršilni stroški so tako logična posledica upnikove pravice, da svojo pravico do sodnega varstva uresničuje po pooblaščencu, vendar po podatkih spisa ne s ciljem nepotrebnega kopičenja stroškov in njihovega sprotnega poplačila za vsak preživninski obrok posebej, s čimer upnik nedvomno zlorablja institut izvršbe z namenom poviševanja odvetniške nagrade in uporablja vložitev predloga za izvršbo zgolj kot sredstvo z namenom doseči cilj, za katerega to sredstvo ni bilo zasnovano. Že iz uvodnih določb ZIZ-a izhaja, da zakon določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja. V 3. členu ZIZ je določeno, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo.

9.Načelo sorazmernosti oziroma proporcionalnosti v izvršilnem postopku pomeni, da se pri izvajanju pravice ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev cilja zakona, pri čemer se ugotavlja: (1) ali je ukrep primeren oziroma potreben za dosego cilja, (2) ali se ga da doseči na drugačen, blažji način in (3) uravnoteženost med težo kršitve, ukrepom in ciljem. Namen izvršilnega postopka je učinkovitost pravice do sodnega varstva v izpolnitvi obveznosti. Zato mora biti izvršba učinkovita in opravljena brez zavlačevanja. ZIZ ne ureja ravnovesja položaja strank, načeloma daje prednost upniku, ustavni pomen načela enakopravnosti ter test sorazmernosti pa morata imeti v izvršilnem postopku pomen v smeri, da sodišče prepreči nastajanje postopkov ter kopičenje stroškov, pri katerih pa niti ne gre za edini cilj upnika po poplačilu, temveč za izigravanje zakona, ki mu sicer nudi pravno varstvo.

10.Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo upnika zoper zavrnilni del v točki III izreka sklepa zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik v pritožbenem postopku ni uspel, zaradi česar sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1O tem komentar A. Galič in J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, stran 37 in 104.

2Prim. Varanelli, L., Zloraba procesnih pravic, Pravna praksa, št. 7-8, letnik 2009, GV Založba, Ljubljana, 2009.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3, 38, 38/5

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 9

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.