Jedro

Z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin, zaradi česar toženka tega premoženja, glede na to, da je tudi sama ugotovila, da je bila sodba v času izdaje izpodbijane odločbe pravnomočna, ne bi smela upoštevati.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 290/2018 z dne 10. 7. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 21. 6. 2018. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z obnovo postopka v individualnih delovnih sporih I Pd 1087/2013 in I Pd 363/2014. Uvodoma citira določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter navaja, da je z dopisom z dne 22. 6. 2018 tožnico obvestila o ugotovitvah v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP ter jo pozvala k podaji morebitnih pripomb glede ugotovitve, da razpolaga s premoženjem, ki presega 18.482,40 EUR. Tožnica je namreč po ugotovitvah organa solastnica (do 1/2) stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu A. v Ljubljani, v katerem ne živi in na katerem je vpisana osebna služnost v korist B.B. Vrednost tega stanovanja znaša 100.242,00 EUR. Prav tako je solastnica garaže (do 1/2), katere vrednost je 12.708,00 EUR. Poleg tega je tožničin mož 100 % lastnik podjetja C. d.o.o., katerega osnovni kapital znaša 7.500,00 EUR. Tožnica je na navedeni dopis toženke odgovorila, da na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2235/2013 z dne 12. 4. 2016 ni več solastnica navedenih nepremičnin. Iz sodbe, ki jo je tožnica priložila vlogi, izhaja, da je sodišče ugotovilo ničnost kupoprodajne pogodbe za stanovanje in garažo ter neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na tožnico in njenega moža. Iz podatkov P vpisnika pa izhaja, da je zoper citirano sodbo vložena revizija, o kateri še ni odločeno. Tožnica in njen mož sta tako v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot solastnika navedenih nepremičnin in z njimi razpolagata, osebna služnost pa na njuno pravico razpolaganja ne vpliva. Ker premoženje tožnice in njenih družinskih članov presega vrednostni cenzus, je toženka njeno prošnjo zavrnila.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da bi ji morala toženka dodatno omogočiti, da bi se izjavila o zatrjevani nezmožnosti razpolaganja s stanovanjem v zvezi s sodbo P 2235/2013. Poudarja, da se je na poziv toženke odzvala in posredovala navedeno sodbo, ki je pravnomočna. Vendar je toženka njeno izjavo in dokazila v celoti zanemarila. Izpostavlja, da izpolnjuje vse zakonske pogoje za dodelitev BPP. Navaja tudi, da je po podatkih zemljiške knjige od 18. 5. 2017 vpisana plomba, in sicer začetek postopka vknjižbe lastninske pravice na drugo osebo na podlagi navedene sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Meni, da je dejstvo, da je zoper sodbo P 2235/2013 vložena revizija, za ta postopek brezpredmetno. S to nepremičnino namreč nikakor ne more razpolagati. Zavezuje jo namreč pravnomočna sodba sodišča. Sodišču tako predlaga, da tožbi ugodi, ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, prepove nadaljnjo uporabo tega akta, in odloči, kar je potrebno, da se odpravi poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ter vzpostavi zakonito stanje, toženki pa naloži povrnitev vseh stroškov postopka s pp v roku 15 dni v izogib izvršbi. Podrejeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in njeni vlogi za BPP ugodi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP iz razloga, ker vrednost njenega premoženja in premoženja njenih družinskih članov presega cenzus, določen za pridobitev BPP po ZBPP. Med strankama je sporno, ali je toženka pri ugotavljanju vrednosti premoženja smela upoštevati tudi stanovanje v večstanovanjski hiši in garažo v garažni hiši na naslovu A. Ljubljana, katerega solastnica naj bi bila po stališču toženke v izpodbijani odločbi do 1/2 tožnica.

6. Toženka je svojo odločitev sprejela po ugotovitvi, da tožnica v tem stanovanju z družino ne živi (oziroma da živi na drugim naslovu), čemur tožnica ne nasprotuje. Meni pa, da tega premoženja toženka ne bi smela upoštevati, ker z možem nista več lastnika tega premoženja, kar izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2235/2013 z dne 12. 4. 2016, ki jo je priložila tudi v upravni spis, medtem ko organ na drugi strani meni, da je to premoženje upoštevno, ker vpis v zemljiško knjigo po tej sodbi, zoper katero je vložena revizija, še ni bil izvršen.

7. Tudi po presoji sodišča toženka tega premoženja ne bi smela upoštevati. Po 42. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) se lastninska pravica pridobi (med drugim) s pravnomočno sodno odločbo, torej v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Pridobitev lastninske pravice na tak način ni pogojena z vknjižbo v zemljiško knjigo, saj ima vpis v zemljiško knjigo v takem primeru le publicitetni (deklaratoren) pomen. V obravnavanem primeru to pomeni, da z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 2235/2013, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin (stanovanja in garaže na naslovu A. Ljubljana), zaradi česar toženka tega premoženja, glede na to, da je tudi sama ugotovila, da je bila sodba v času izdaje izpodbijane odločbe pravnomočna, ne bi smela upoštevati.

8. To pomeni, da je toženka napačno uporabila materialno pravo, v posledici pa je ostalo tudi dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo morala, sledeč pravnemu mnenju sodišča, ki se nanaša na uporabo materialnega prava, ponovno ugotoviti vrednost premoženja tožnice (in njenih družinskih članov) ter o zadevi, upoštevajoč rezultat ugotovitvenega postopka, odločiti.

9. Sodišče je sledilo podrejenemu tožbenemu predlogu tožnice o odpravi izpodbijane odločbe, ni pa samo odločilo o stvari, ker tega ne dopušča narava stvari in podatki postopka ne dajejo zanesljivih podatkov (65. člen ZUS-1).

10. Ker je tožnica s tožbo uspela, je po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnice pa v postopku ni zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek tretjega člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.