Jedro

Ker toženec ni bil pasivni družbenik, je v skladu s 27. člen ZFPPod prevzel obveznost plačila preostalih obveznosti družbe, kar je tožnica pravočasno uveljavljala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da mora tožeči stranki v 8 dneh plačati 396,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, natančneje navedenih v I. točki izreka izpodbijane sodbe, in 114,11 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka); višji tožbeni zahtevek (v obrestnem delu) pa je zavrnilo (II. točka izreka). Sodba je v zavrnilnem delu postala pravnomočna.

2. Zoper obsodilni del sodbe se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga pravočasno pritožuje toženec. Pojasnjuje, da je bil 26. 10. 2004 proti gospodarski družbi A., d. o. o., izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Družba je bila 4. 9. 2006 izbrisana iz sodnega registra, 10. 7. 2009 pa je sodišče na predlog upnice dovolilo nadaljevanje izvršbe zoper toženca. Ker mu sklep o nadaljevanju ni bil pravilno vročen, je sodišče razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti tega sklepa. Dolg družbe A., d. o. o., torej ni pravnomočno prešel na toženca, ki zato meni, da tožeča stranka ne more po 12 letih ponovno uveljavljati dolga (pravilno: terjatve) od njega.

Pritožnik še dodaja, da mu sklepi (o začetku izbrisa in o izbrisu) niso bili vročeni, čeprav je bil edini zakoniti zastopnik družbe.

3. Tožeča stranka ni pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritožniku še enkrat(1) pojasnjuje, da je ta pravdni postopek nadaljevanje izvršilnega postopka Ig 04/00869, ki se je začel zoper družbo A., d. o. o. Ker je izvršilno sodišče razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe, je obravnavalo toženčev ugovor zoper sklep o izvršbi, mu ugodilo (ne pa zoper njega kot novega dolžnika nadaljevalo izvršbo) in posledično o upničinem zahtevku (kot o tožbi) odločalo v tem pravdnem postopku. Ne gre torej, kot si zmotno razlaga pritožnik, za ponovno uveljavljanje dolga do izbrisane družbe s tožbo zoper toženca. V pravdnem postopku pa je moralo sodišče (v okviru tožbenih navedb in toženčevih ugovorov) odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, torej o tem, ali toženec odgovarja za vtoževano terjatev (oziroma, kot navaja toženec: ali je dolg prešel nanj).

6. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila prvotna dolžnica, družba A., d. o. o., izbrisana iz sodnega registra 4. 9. 2006 po tedaj veljavnem Zakonu o finančnem poslovanju podjetij(2) (v nadaljevanju: ZFPPod). V skladu s 27. člen ZFPPod v zvezi s 394. členom tedaj veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) se šteje, da so družbeniki prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, razen če dokažejo, da so imeli v družbi zgolj pasivno vlogo v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z 9. 10. 2002.(3)

7. Pritožbene trditve, da sklepi v (pravnomočno končanem) postopku izbrisa prvotne dolžnice tožencu niso bili vročeni, na odločitev o tožbenem zahtevku ne morejo vplivati, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.(4)

8. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec ni bil pasivni družbenik, je pravilno zaključilo, da je v skladu s 27. člen ZFPPod prevzel obveznost plačila preostalih obveznosti družbe, kar je tožnica pravočasno uveljavljala(5). Ob odločanju o obveznosti plačati 396,06 EUR stroškov letne premije zavarovanja, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Obligacijskega zakonika in Zakona o uvedbi eura.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Ker ob tem tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Čeprav je to korektno naredilo že sodišče prve stopnje.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 54/1999 s spremembami.

Op. št. (3): Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) je sicer na novo uredil pravne posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije, vendar se navedeni zakon nanaša le na družbe, ki so bile iz sodnega registra izbrisane po uveljavitvi zakona, tj. po 15. 1. 2008 (50. člen ZFPPIPP). Navedenega zakona tako v konkretnem primeru ni moč uporabiti. To velja tudi za kasneje sprejeti Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (Ur. l. RS, št. 87/11, v nadaljevanju: ZPUOOD), ki odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih družb ukinja le glede družb, ki so bile izbrisane po 17. 11. 2011 (18. člen ZPUOOD).

Op. št. (4): Višje sodišče le dodaja, da iz trditev toženca izhaja, da je bil s sklepi nedvomno seznanjen, torej je imel možnost v postopku izbrisa uveljaviti pravna sredstva, pa jih očitno ni (prim. 6. odstavek 139. člena ZPP).

Op. št. (5): Znotraj enoletnega prekluzivnega roka.