Jedro

Začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni urediti spornega pravnega razmerja.

Motenjski spor je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, zato že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja.

Trditve o grozeči škodi zaradi omejene možnosti oziroma nemožnosti uporabe teniških igrišč, ki se kaže kot izpad prihodka, so torej premalo konkretizirane, da bi se bilo do njih sploh mogoče opredeliti. Tožnica na primer ni pojasnila, kako odklop električne energije vpliva na nezmožnost uporabe teniških igrišč (predvsem podnevi), niti ni navedla višine grozeče škode, da bi sodišče lahko sklepalo o njeni preobsežnosti.

Zgolj izpolnitev pogoja reverzibilnosti, to je, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje ob obsodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi se tožencema naložilo, da sta v roku 24 ur dolžna do objektov tenis igrišča, ki se nahaja na naslovu ..., priklopiti elektriko in navedeni priklop pustiti vse do konca veljavnosti začasne odredbe. V primeru neizpolnitve te obveznosti pa bi se tožencema izrekla denarna kazen.

2. Zoper sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje. Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, nepopolno ugotovilo dejansko stanje in kršilo pravila pravdnega postopka. Toženca sta izklopila elektriko in tako tožnici preprečila opravljanje njene dejavnosti. V primeru izklopa elektrike nobena začasna odredba, razen takšna, ki se pokriva z vsebino tožbenega zahtevka, praktično in smiselno ne pride v poštev. Prenehanje aktivnosti v letošnji sezoni, upoštevajoč tudi velika vlaganja v tenis igrišča, za tožnico vsekakor predstavlja težko nadomestljivo škodo. Ne gre samo za ocenljivo škodo, ki je nadomestljiva z ustreznim denarnim zneskom, kot to zaključuje prvostopno sodišče, temveč gre za dejavnost športnega društva, ki je bistveno otežena oziroma onemogočena. Nenadomestljiva škoda, ki nastaja tožnici zaradi onemogočanja izvajanja njene osnovne dejavnosti, je izguba njenih članov, hkrati pa nenadomestljivo škodo predstavlja tudi izguba dobrega imena, ki ga je športno društvo pridobilo v zadnjih treh letih.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je predlagana začasna odredba regulacijska. Namen takšne začasne odredbe je v ureditvi spornega pravnega razmerja pred pravnomočnostjo sodne odločbe o glavni stvari. Takšna začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni urediti spornega pravnega razmerja. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS1 sme takšno začasno odredbo sodišče izdati samo izjemoma, saj začasna odredba ne sme povzročiti, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez ugotovitve pravic tožene stranke do obrambe, dejansko ugodilo tožbenemu zahtevku in tako prejudiciralo odločitev o zahtevku. Izdaja regulacijske začasne odredbe je torej možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebej utemeljene težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode ter preprečitve nasilja. Prvo sodišče je pravilno poudarilo, da je motenjski spor namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, zato že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja.2

6. Pritožbeno sodišču pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožnica verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode ni izkazala. Načeloma je pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da v primeru, ko je škodo mogoče izraziti v obliki denarnega zneska, ni mogoče trditi, da je škoda težko nadomestljiva. Vendar pa navedeno ne velja za vsak primer. Zapolnitev pravnega standarda težko nadomestljive škode je vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera. Čeprav je sodišče prve stopnje tožnico že s sklepom z dne 14. 2. 2019, s katerim je zavrnilo njen prvi predlog za izdajo začasne odredbe, podučilo, da bi morala nastanek težko nadomestljive škode konkretizirati tako, da navede kakšna škoda ji bo nastala, kako se bo ta škoda izražala in kakšna je njena višina, je tožnica tudi v obravnavanem predlogu za izdajo začasne odredbe le pavšalno zatrjevala, da zaradi odklopa elektrike svoje dejavnosti, zaradi katere je bila ustanovljena ne more opravljati, ter da je morala od aprila dalje prejete ponudbe zavračati, kar se bo odrazilo tudi v njenem finančnem položaju. Trditve o grozeči škodi zaradi omejene možnosti oziroma nemožnosti uporabe teniških igrišč, ki se kaže kot izpad njenega prihodka, so torej premalo konkretizirane, da bi se bilo do njih sploh mogoče opredeliti. Tožnica npr. ni pojasnila, kako odklop električne energije vpliva na nezmožnost uporabe teniških igrišč (predvsem podnevi), niti ni navedla višine grozeče škode, da bi sodišče lahko sklepalo o njeni preobsežnosti. Pritožbene navedbe glede izgube članov športnega društva ter izguba dobrega imena športnega društva, ki naj bi ga tožnica pridobila v zadnjih treh letih z organiziranjem teniških šol za otroke in zaradi sodelovanja s T., so prepozne in jih pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more upoštevati.

7. Zgolj izpolnitev pogoja reverzibilnosti, to je, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje ob obsodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča. 8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zagrešilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. in 366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. O pritožbenih stroških bo sodišče prve stopnje odločilo s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Up 275/97 z dne 16. 7. 1998 2 Primerjaj VSL sklep II Cp 2524/2015