Jedro

Izvedba predlaganega dokaza ne bi zavlekla reševanja spora, kot posplošeno navaja sodišče prve stopnje. Zato je z namenom odprave kršitve pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je v soglasju s strankami prebralo vse listine, ki so v spisu in zaslišalo pričo. Na pritožbeni obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna tretje toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 868,63 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje1 je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženk zahteval odškodnino v znesku 58.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2017 do plačila, in znesek 306,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 7. 2016 do plačila (I. točka izreka). Tožniku je naložilo povračilo stroškov prve toženke v višini 124,43 EUR, druge toženke v višini 30 EUR in tretje toženke v višini 3.925,72 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (točke II do IV izreka).

2. Tožnik odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Sodbo ocenjuje kot nepravilno in nezakonito, brez razlogov o odločilnih dejstvih. Izostala je končna dokazna ocena. Podaja svojo oceno verodostojnosti prič in izpostavlja razloge, ki kažejo na to, da je priča A. A. najmanj verodostojna. Njena izpovedba o nakupu preproge je v nasprotju s pričanjem B. B. Graja postopanje sodišča, ki ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče C. C. Ocena o prekludiranosti tega dokaznega predloga je nepravilna. Priča bi vedela izpovedati o legi preproge.

Dejansko stanje glede čiščenja objekta je ostalo neraziskano. Postavlja se vprašanje, ali je tretja toženka objekt sploh čistila, čeprav je imela pogodbo.

Jasno in življenjsko logično je stališče, da preproge v primeru pravilne namestitve ne bi bilo mogoče odtrgati s stopnišča. Obrazložitev je v 14. točki kontradiktorna, saj sodišče verjame priči D. D., da je o nevarnosti nepritrjene preproge obvestila upravnika že pred škodnim dogodkom, hkrati pa ni sledilo izpovedbam prič, da pred in ob škodnem dogodku preproga ni bila pravilno nameščena.

O legi preproge so priče izpovedale različno. Priči F. F. in A. A. sta trdili, da ni segala na podest, D. D. in G. G. pa sta trdili nasprotno. Priča B. B. je izjave spreminjala, zato njenemu pričevanju ne bi smeli dati posebne teže. Poleg tega se je s tožbo seznanila že pred zaslišanjem, zato gre za kontaminirano pričo. Bistveno je, da je do škodnega dogodka prišlo in da v času padca preproga ni bila pravilno pritrjena. Edino dokazno breme tožnika je, da dokaže nepravilno pritrjenost preproge in njeno zdrsavanje v času padca, da je preproga predstavljala nevarnost za zdravje in življenje ter da je ravno to bil razlog za padec. Vsaj z 51 % verjetnostjo je ugotovljeno, da je preproga v času škodnega dogodka zdrsavala in da je bil to razlog za padec.

Pritožnik ugovarja tudi stroškom postopka. Stroški tretje toženke so nastali po krivdi druge toženke, ki ga je zavedla z neresničnimi trditvami, da je pred škodnim dogodkom preprogo odstranila, očistila in nazaj namestila tretja toženka, ter da ona odgovarja za škodni dogodek. Druga toženka je podala neresnične navedbe v želji po ekskulpaciji odškodninske odgovornosti, kar predstavlja namerno zavajanje.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženkam pa naloži v plačilo stroške postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila v odgovor vročena toženkam, nanjo pa je odgovorila le tretja toženka. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev prvostopenjske sodbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje naredilo prepričljivo dokazno oceno, skladno z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP in ni zagrešilo kršitev, na katere opozarja pritožba. V obrazložitvi se bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju opredelilo le glede tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

6. Tožnik zatrjuje, da je razlog njegovega padca nepravilno pritrjena preproga na stopnišču. Sodišče je sicer dopustilo možnost, da preproga pred neposrednim tožnikovim padcem ni bila pritrjena kot običajno, kar bi bilo moč razbrati iz izpovedb prič E. E. in D. D. Zahtevek pa je bil zavrnjen, ker tožnik ni dokazal, da je do škode prišlo na zatrjevani način. Zatrjeval je, da mu je spodrsnilo na nepritrjeni preprogi še pred stopnicami, torej na podestu. Za ograjo se ni mogel držati, ker je do padca in izgube ravnotežja prišlo že pred stopniščem, ograja pa se začne šele pri stopnicah. Opisal je lego preproge: nahajala naj bi se na ravni površini hodnika (na podestu), prib. 1 m pred stopniščem, torej že bistveno prej, kot se začno spuščati stopnice. Z nogo se je zataknil za nepritrjen rob preproge in izgubil ravnotežje.

7. Pritožba se v pretežnem delu osredinja na dokazno oceno in izraža dvom v verodostojnost prič A. A. in B. B. Zaradi razhajanj v izpovedbah prej navedenih prič glede samega nakupa preproge, izpovedbe A. A. še ni mogoče oceniti kot neverodostojne. Gre za obrobno okoliščino, ki sama po sebi še ničesar ne pove o verodostojnosti priče. Vprašanja v zvezi z izkušenostjo A. A. za pritrjevanje preproge so nepomembna. Bistveno je, ali se je dogodek res zgodil na način, kot ga je zatrjeval tožnik, in je bila nepritrjena preproga na podestu razlog za njegov padec. Priči B. B. in F. F., ki živita v objektu in po preprogi vsakodnevno hodita, sta zatrdili, da preproga ni segala čez podest. Čeprav se je priča B. B. s tožbo seznanila že pred njenim zaslišanjem, ji to verodostojnosti ne odvzema. Sodišče prve stopnje je v točki 17 obrazložitve prepričljivo pojasnilo razloge za sledenje izpovedbam F. F., A. A. in B. B. Te razloge pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Priče so sodelovale pri montaži preproge in jo vsakodnevno uporabljale. Njihovo izpovedbo potrjujejo tudi predložene fotografije v prilogah A2, A3 in C3. Vijaki oziroma luknje, kamor je bila pritrjena preproga, se jasno vidijo, medtem ko jih na podestu ni. Priča B. B. je v svoji izpovedbi poudarila, da ji je mojster natančno razložil, da bi bilo grdo, če bi bila preproga na podestu, pa tudi nevarno, saj bi se ljudje ob letev in začetek preproge spotikali. Sodišče je ocenilo tudi izpovedbe D. D., E. E. in G. G. ter prepričljivo pojasnilo razloge za nesledenje njihovim izpovedbam v delu, ki se nanaša na lego preproge. Dokazna ocena sodišča v zvezi z lego preproge na podestu je razumna, dodatno težo izpovedbam prič, ki so zanikale, da bi se preproga nahajala tudi na podestu, pa dajejo predložene fotografije.

8. O legi preproge naj bi po zatrjevanjih pritožbe vedel izpovedati tudi C. C. Izvedbo tega dokaza je sodišče zavrnilo, ker naj bi bil podan prepozno, zaslišanje pa bi zavleklo predmetni postopek. Temu pritožbeno sodišče ni sledilo. V skladu z določbo 286. člena ZPP lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Tožnik je pojasnil, da se je glede okoliščine z angažiranjem družbe A. d. o. o., v kateri deluje predlagana priča, seznanil šele ob zaslišanju priče G. G. Dokazni predlog je ustrezno specificiral in ga podal še pred zadnjim narokom, na katerem je sodišče dodatno zaslišalo pričo B. B. 9. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da izvedba predlaganega dokaza ne bi zavlekla reševanja spora, kot posplošeno navaja sodišče prve stopnje. Zato je z namenom odprave kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je v soglasju s strankami prebralo vse listine, ki so v spisu, in zaslišalo pričo C. C. Priča se je spominjala le tega, da je v objektu opravljala hišniška in vzdrževalna dela, o preprogi pa ni vedela izpovedati ničesar. Njena izpovedba tako ni potrdila, da se je preproga nahajala tudi na podestu, ne pa le na stopnicah. Tožnik je na pritožbeni obravnavi predlagal zaslišanje pričinih delavcev, kar pa je pritožbeno sodišče zavrnilo. V skladu z določbo 348. člena ZPP na pritožbeni obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.

10. Tožniku ni uspelo izkazati, da se je škodni dogodek pripetil na zatrjevani način in da je ravno nepritrjena preproga na podestu botrovala njegovemu padcu. Ker ni izkazal vseh predpostavk odškodninskega delikta, je bil njegov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.

11. Glede na pojasnjeno se izkažejo preostala pritožbena zatrjevanja o odškodninski odgovornosti tretje toženke ter vprašanje, kdo dejansko je čistil preprogo, za nepomembna.

12. Pritožba se neutemeljeno zavzema, da bi morala stroške tretje toženke nositi druga toženka, ki naj bi v želji po ekskulpaciji odškodninske odgovornosti podala neresnične navedbe. Tožnik z zahtevkom ni uspel, zato mora v skladu z določbama 154. in 155. člena ZPP povrniti stroške toženkam. Za razlogovanje, ki ga ponudi pritožba, v predmetnih določbah ni podlage. Tveganje, ali je zahtevek usmerjen zoper pravo stranko, je na tožniku. Če meni, da je bil zaveden, ima možnost sprožiti ustrezne postopke, ne more pa tega urejati preko stroškovne odločitve. Teh stroškov tudi ni mogoče opredeliti kot separatnih, saj ne gre za položaj iz 156. člena ZPP.

13. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, podane pa tudi niso po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan tretji toženki povrniti stroške pritožbenega postopka. Priznalo ji je 1125 točk za zastopanje na naroku, 40 točk urnine, 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 868,63 EUR. Stroškov odgovora na pritožbo pa ji ni priznalo, ker ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji. Odmerjene stroške mora tožnik plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

15. Prvi toženki niso bili priznani stroški pristopa na narok, ki jih je uveljavljala za relacijo Novo mesto – Ljubljana – Novo mesto, saj ima sedež v Ljubljani.

1 V nadaljevanju: sodišče.