Up-573/04 - 6

11. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 21. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 181/2003 z dne 4. 5. 2004 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1122/2001 z dne 24. 3. 2003 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Pd 460/98 z dne 31. 1. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je delno ugodilo pritožničinemu zahtevku in delodajalcu naložilo plačilo zneska 1.202.464,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 1998 dalje. Pritožničin zahtevek za razliko do vtoževane glavnice 2.092.677,50 SIT z obrestmi pa je zavrnilo. Pritožnica je zoper zavrnilni del sodbe vložila pritožbo. Višje delovno in socialno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo. Strinjalo se je s stališčem nižjega sodišča, da je osnova za obračun pritožničine odpravnine po tretjem odstavku 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 – ZDR90) njena povprečna neto plača v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Zoper to odločitev je pritožnica vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno. Pri tem se je sklicevalo na to, da vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na vrednost glavnega zahtevka, ne dosega meje za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija vse tri sodne odločbe. Meni, da so ji z njimi kršene pravice iz 2., 14., 22., 23. in 153. člena Ustave ter iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Odločitvi nižjih sodišč sta po mnenju pritožnice napačni, ker nista upoštevali veljavne zakonodaje in uveljavljene sodne prakse. Zato meni, da bi sodišči morali upoštevati kot osnovo za izračun odpravnine njeno bruto plačo in ne njeno neto plačo. Tudi se ne strinja s stališčem Višjega delovnega in socialnega sodišča, da Vrhovno sodišče drugačnega stališča še ni sprejelo. Zaradi napačne odločitve nižjih sodišč naj bi ji nastala premoženjska škoda, celoten postopek naj bi predolgo trajal. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijane sodbe.

B.

3.Sklep Vrhovnega sodišča se nanaša le na procesno vprašanje dopustnosti revizije, ne pa na vsebinsko odločitev o zahtevku pred nižjima sodiščema. Preizkus ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča se mora zato omejiti na vprašanje, ali je bila z zavrženjem revizije kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ker tovrstne kršitve pravice ustavna pritožba ne vsebuje, jo Ustavno sodišče v tej smeri ni moglo preizkusiti. Zato ustavne pritožbe zoper ta sklep Ustavno sodišče ni sprejelo.

4.Razlogi ustavne pritožbe se nanašajo na vsebinsko odločitev o zahtevku, na kar se nanašata sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča ter delovnega sodišča prve stopnje. Vendar ustavna pritožba zoper sodbi teh sodišč ni dovoljena, ker je prepozna. V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je treba ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega se vlaga. Z vložitvijo nedovoljene revizije si pritožnica tega roka ni varovala. Ker je torej ustavna pritožba v tem delu prepozna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Z navedbami v ustavni pritožbi, ki se nanašajo na dolgotrajnost postopka, pritožnica po vsebini uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ustavna pritožba v tem delu ni dopustna. Ker je sodni postopek, v katerem naj bi bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, že končan, kršitve te pravice v tem postopku ni več mogoče odpraviti. Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic, lahko prizadeta stranka zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Ker navedene oblike pravnega varstva pritožnica ni izčrpala, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo tudi v tem delu zavrglo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ter prve in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. V delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se je za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo izrekel sodnik dr. Ciril Ribičič. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan