Jedro

Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov ni neposredno povezano z uvedbo stečaja, saj lahko do tega kaznivega dejanja pride tudi takrat, ko kasneje ni uveden stečaj. Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po 227.členu KZ-1 je v obeh svojih storitvenih oblikah dokončano, ko storilec upnikom s svojim ravnanjem povzroči premoženjsko škodo, kar je pomembno za začetek teka zastaralnih rokov. Pri vprašanju o tem kdaj in s kakšnim ravnanjem storilec kaznivega dejanja povzroči premoženjsko škodo je potrebno izhajati iz določbe 18. člena KZ-1 (čas storitve kaznivega dejanja): kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. Obtoženi je s sukcesivnimi prenakazili namenjenih mu plačil na drug transakcijski račun, v daljšem časovnem obdobju preprečeval, da bi se upniki (enako sukcesivno) poplačevali iz sredstev, ki bi se morala stekati na njegov transakcijski račun. Vseh šest upnikov, ki so obtoženemu z judikatno terjatvijo (pravnomočnimi izvršilnimi naslovi) blokirali transakcijske račune, je bilo tako z vsakim prenakazilom na drug račun oškodovanih, saj je bila z vsakim nakazilom odtegnjena možnost poplačila, četudi v manjšem oziroma sorazmernem delu, s tem pa jim je bila nadaljevano povzročena škoda vse do zadnjega prenakazila (oškodovalnega ravnanja), ko je bilo kaznivo dejanje dokončano in je s tem tudi začel teči zastaralni rok. Kasnejša uvedba stečajnega postopka na tek zastaranja ni vplivala.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi okrožne državne tožilke se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper obtožena A. A. in B. B. ter obtoženo pravno osebo C., d.o.o., iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrne obtožba

I.

da sta B. B. in A. A. vedoč, da je B. B. kot dolžnik postal nezmožen za plačilo zato, da bi izigrala in oškodovala upnike s kakšnim drugim goljufivim ravnanjem povzročila upnikom veliko premoženjsko škodo s tem, da sta najmanj v časovnem obdobju od 2007 do 7. 4. 2011 v Novem mestu zato, ker je imel B. B. kot samostojni podjetnik B. B. s.p. finančne težave in blokirane poslovne račune z namenom, da bi izigrala upnike:

1. plačilo za posteljne okvirje, ki jih je B. B. kot s.p. dobavil za družbo E. b.v. iz Nizozemske, preusmerila na TRR A. A. tako, da je najmanj po naročilu B. B. družba E. b.v. v času najmanj od 31. 8. 2007 do najmanj 12. 1. 2010 račune številka 77/2007, 102/2007, 118/2007, 2/2008, 11/2008, 37/2008, 43/2008, 54/2008, 57/2008, 69/2008, 3/2009, 5/2009, 9/2009, 10/2009, 11/2009 in 12/2009 v skupni višini 107.090,84 EUR plačala na TRR A. A. in ne na TRR B. B. s.p., in sicer je: - račun 77/2007 z dne 31. 7. 2007 v višini 16.649,45 EUR plačala dne 31. 8. 2007, - račun 102/2007 z dne 6. 11. 2007 v višini 10.222,82 EUR plačala dne 26. 11. 2007, - račun 118/2007 z dne 14. 12. 2007 v višini 2.225,11 EUR plačala dne 3. 1. 2008, - račun 2/2008 z dne 8. 1. 2008 v višini 7.136,33 EUR plačala dne 30. 1. 2008, - račun 11/2008 z dne 5. 2. 2008 v višini 7.475 EUR plačala dne 5. 3. 2008, - račun 37/2008 z dne 15. 5. 2008 v višini 9.760 EUR plačala dne 13. 6. 2008, - račun 43/2008 z dne 2. 6. 2008 v višini 5.625 EUR plačala dne 24. 6. 2008, - račun 54/2008 z dne 29. 9. 2008 v višini 7.245 EUR plačala dne 24. 9. 2008, - račun 57/2008 z dne 19. 9. 2008 v višini 2.300 EUR plačala dne 3. 10. 2008, - račun 69/2008 z dne 7. 11. 2008 v višini 1.800 EUR plačala dne 27. 11. 2008, - račun 3/2009 z dne 19. 1. 2009 v višini 10.460,70 EUR plačala dne 11. 2. 2009, - račun 5/2009 z dne 23. 1. 2009 v višini 595 EUR plačala dne 11. 2. 2009, - račun 9/2009 z dne 19. 5. 2009 v višini 10.607,10 EUR plačala dne 11. 6. 2009, - račun 10/2009 z dne 31. 7. 2009 v višini 420 EUR plačala dne 30. 6. 2009, - račun 11/2009 z dne 31. 7. 2009 v višini 7,472,50 EUR plačala dne 1. 9. 2009 in - račun 12/2009 z dne 4. 12. 2009 v višini 7.572,50 EUR plačala dne 12. 1. 2010;

2. je B. B. kot samostojni podjetnik dal v najem stroje družbi C. d.o.o. in ji prodal material in stroje, nakar je A. A. kot direktor družbe C. d.o.o. po dogovoru z B. B. v času od 22. 3. 2007 do 23. 1. 2009 račune št. 29/2007, 30/2007, 55a/2007, 66/2007, 78/2007, 99/2007, 113/2007, 9/2008, 18/2008, 34/2008, 120/2008, 48/2008, 67/2008, 73/2008 v skupni višini 83.496,61 EUR s TRR-ja družbe C. plačal na svoj TRR in ne na TRR B. B. s.p., in sicer je: - račun 29/2007 v višini 4.968 EUR plačal 22. 3. 2007; - račun 30/2007 v višini 2.000 EUR plačal 22. 3. 2007; - račun 55a/2007 je plačal 20. 8. 2007 v višini 1.000 EUR, 24. 8. 2007 v višini 3.000 EUR in 31. 8. 2007 v višini 5.074,08 EUR; - račun 66/2007 je plačal 31. 8. 2007 v višini 925,92 EUR in 11. 9. 2007 v višini 235,12 EUR; - račun 78/2007 je plačal 11. 9. 2007 v višini 5.764,88 EUR, 25. 10. 2007 v višini 1.000 EUR, 8. 11. 2007 v višini 4.500 EUR in 20. 12. 2007 v višini 330,85 EUR; - račun 99/2007 je plačala 20. 12. 2007 v višini 843,17 EUR, 23. 1. 2008 v višini 6.000 EUR, 31. 1. 2008 v višini 2.000 EUR, 22. 2. 2008 v višini 3.000 EUR in 29. 2. 2008 v višini 1.500 EUR; - račun 113/2007 je plačal dne 24. 4. 2008 v višini 2.634,24 EUR; - račun 9/2008 je plačal dne 24. 4. 2008 v višini 365,76 EUR in 28. 4. 2008 1.780,40 EUR; - račun 18/2008 je plačal dne 28. 4. 2008 v višini 219,48 EUR, 9. 5. 2008 v višini 1.000 EUR, 23. 5. 2008 v višini 6.000 EUR, 31. 7. 2008 v višini 1.800 EUR, 4. 8. 2008 v višini 1.300 EUR, 14. 8. 2008 v višini 1.000 EUR in dne 21. 8. 2008 v višini 2.064,50 EUR; - račun 34/2008 je plačal dne 21. 8. 2008 v višini 72 EUR; - račun 120/2008 je plačal dne 21. 8. 2008 v višini 1.881 EUR, 29. 8. 2008 v višini 600 EUR in 2. 9. 2008 v višini 290,50 EUR - račun 48/2008 je plačal dne 2. 9. 2008 v višini 709,50 EUR, 5. 9. 2008 v višini 1.000 EUR, 24. 10. 2008 v višini 3.000 EUR, 28. 10. 2008 v višini 1.500 EUR in 21. 11. 2008 v višini 6.000 EUR; - račun 67/2008 je plačal dne 19. 12. 2008 v višini 6.000 EUR in 19. 1. 2009 še 1.500 EUR; - račun 73/2008 je plačal dne 19. 1. 2009 v višini 654,71 EUR;

3. S tako prejetim denarjem pa je A. A. po dogovoru z B. B. delno plačeval obveznosti do delavcev in drugih upnikov B. B. s.p., ki so mu omogočali tekoče poslovanje, in B. B. kot s.p. izplačeval osebni dohodek, ki mu ni šel, in druge prejemke iz zaposlitve, vse v skupni višini 136.551,17 EUR, in sicer: - je v času od 22. 3. 2007 pa do 21. 12. 2007 namenil skupaj 30.856,16 EUR za poplačilo delavcev F. F., G. G., H. H., I. I. in J. J.; K., L., Darsa, Zavarovalnice X, N., Obrtne zbornice Slovenije, P., R., S. S. s.p., Š. Š. s.p., T., Y., U., V., Z., A. B. s.p., A. C., A. D., A. E. s.p., D. d.o.o., A. G., A. H., A. I., A. J., A. K. s.p., A. L. s.p., Ajpes-a, 13.280,8 EUR pa je namenil za osebni prejemek, malico, dnevnice in kilometrino za B. B.; - je v času od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 namenil 33.838,53 EUR za poplačilo delavcev: F. F., G. G., H. H., I. I. in J. J.; in T., N., Obrtne zbornice, A. H., Ajpes-a, Zavarovalnice X, A. C., A. B. s.p., A. N., K., L., Darsa, A. I., A. O., A. P., R., A. E. s.p. ter 8.948,23 EUR za osebni prejemek, malico, dnevnice in kilometrino za B. B.; - je v času od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 namenil 35.838,53 EUR za poplačilo: F. F., G. G., H. H., I. I. in J. J.; in T., Obrtne zbornice, N., A. I., Ajpes-a, K. ter 8.096,3 EUR za osebni prejemek in malico za B. B.; - po zadnjem nakazilu dne 12. 1. 2010 pa je denar do 31. 12. 2010 namenil v skupni višini 1.833,42 EUR za Obrtno zbornico Slovenije, N., T., Ajpes, Z., in 8.319,77 EUR za osebni prejemek in malico za B. B., - v času od 1. 1. 2011 pa do začetka stečaja 7. 4. 2011 pa še 442,53 EUR za T., Obrtno zbornico Slovenije, N., Ajpes in 2.182,75 EUR za osebni prejemek in malico za B. B. ter 3.000 EUR za stečajni postopek nad B. B. kot samostojnim podjetnikom, ne pa tudi do Republike Slovenije (ZPIZ, ZZZS, MF DURS), Mestne občine ..., Elektra ... d.d. in S. d.d., ki so že pred 22. 3. 2007 imeli zapadle terjatve in vložene izvršbe zoper samostojnega podjetnika B. B., niti zanje vse do stečaja B. B. 7. 4. 2011 nista namenila 54.036, 05 EUR, kolikor znaša razlika med plačili na TRR A. A. in poplačili drugih upnikov in izplačil za B. B. do stečaja, ampak sta si ta denar zadržala zase,

4. S takšnim finančni obvodom denarnega toka, ki jima je omogočil prosto razpolaganje s prilivi, kjer pa denarja zavestno nista namenila za upnike ZPIZ, ZZZS, MF DURS, Mestna občina ..., Elektro ... d.d. in S. d.o.o., sta preprečila denarni priliv na TRR B. B. s.p. v skupni višini 190.587,45 EUR in sta tako preprečila, da bi se s tem denarjem poplačali upniki, in sicer: - S. d.d., ki je imela priznano terjatev v višini glavnice 19.907,38 EUR skupaj s pripadajočimi zakonskimi obrestmi in izvršilne stroške v višini 156,68 EUR na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu ... z dne 13. 11. 2003; - Elektro ... d.d., ki je imela priznano terjatev v višini glavnice 1.331,94 EUR skupaj s pripadajočimi zakonskimi obrestmi in izvršilne stroške v višini 203,88 EUR na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu ... z dne 25. 10. 2006; - Mestna občina ..., ki je imela na dan 14. 9. 2005 zapadlo in neplačano terjatev v višini glavnice 4.298,23 EUR in zakonske zamudne obresti v višini 668,20 EUR iz naslova neplačanega kredita in terjatev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi odločbe št. 00-95/144 z dne 20.10.2004 in št. DT 00/06-1-021-10 z dne 10. 3. 2006, ki sta bili za glavnico v skupnem znesku 2.512,67 EUR izvršljivi v času od 30. 11. 2004 do 17. 8. 2006, s 17. 8. 2007 oziroma s 16. 10. 2007 pa je bila izvršljiva tudi odločba št. DT 00/2007-1-021-10 z dne 4. 6. 2007, v skupni višini glavnice 111,81 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je imel v času od 3. 7. 2001 do 22. 3. 2007 zapadlih, neplačanih in izvršljivih terjatev v skupni višini glavnice 48.683 EUR, v času finančnega obvoda do 12. 1. 2010 pa še zapadlo in neplačano in izvršljivo glavnico v skupni višini 23.321,68 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, skupaj je imel ZPIZ izvršljivo terjatev v višini glavnice 72.004,68 EUR in zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti oziroma do dneva stečaja 122.839,70 EUR, - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je imel v času od 3. 3. 2004 do 22. 3. 2007 zapadlih in neplačanih in izvršljivih terjatev v skupni višini glavnice 15.335,61 EUR, v času finančnega obvoda pa še zapadlo in neplačano in izvršljivo glavnico v skupni višini 13.477,03 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti, skupaj izvršljiva terjatev v višini glavnice 28.812,64 EUR in zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti oziroma do dneva stečaja skupaj 43.238,28 EUR, - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad ... (sedaj Finančna uprava RS in Finančni urad ...), ki je imel za čas od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2009 zapadle, neplačane in izvršljive terjatve: iz naslova davka na dodano vrednost v višini 42.099,22 EUR, iz naslova davka in drugih prispevkov od dohodka iz dejavnosti v višini 1.369,01 EUR, iz naslova davkov in drugih prispevkov od zaposlenih pri zasebnikih v višini 17.636,50 EUR, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti (do dne 22. 3. 2007 41.279,95 EUR) oziroma skupaj do stečaja 69.549,41 EUR; pri čemer so zakonske zamudne obresti za upnike Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad ... (sedaj Finančna uprava RS in Finančni urad ...), ZPIZ in ZZZS za čas od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2009 skupaj znašale 15.525,80 EUR; in sta jih tako izigrala in oškodovala v skupni višini 188.503,66 EUR, kolikor se denarja ni steklo na TRR B. B. s.p.,

II.

Ker je pravna oseba C. d.o.o. na podlagi 1. točke 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) odgovorna za kaznivo dejanje, opisano pod drugo alinejo prve točke izreka obtožnice, ker je bilo kaznivo dejanje storjeno v njenem imenu in ker odločitev o plačilu kupnine na TRR A. A. in ne na TRR prodajalca in najemodajalca B. B. s.p., predstavlja nalog njenega vodstvenega organa, direktorja A. A., s čimer naj bi obtožena B. B. in A. A. (pod točko I. izreka) storila kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. člena Kazenskega zakonika-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika-1 (KZ-1), pravna oseba C. d.o.o. (pod točko II. izreka) pa odgovorna za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 1. točko četrtega odstavka in v zvezi z 9. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.

III.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtožencev in potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obtoženih A. A. in B. B., proračun.

IV.

Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanca ZZZS in ZPIZ s svojimi premoženjskopravnimi zahtevki napotita na pravdo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novem mestu oba obtožena in obtoženo pravno osebo oprostilo očitka, da sta obtožena A. A. in B. B. storila kazniva dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, obtoženo pravno osebo pa odgovornosti za navedeno kaznivo dejanje v zvezi s 1. točko četrtega odstavka in 9. točko 25. člena ZOKOPOD. Iz izreka izpodbijane sodbe ne izhaja iz katerega razloga je sodišče obtožena in pravno osebo oprostilo (ni naveden ne člen, ne zakonski razlog, iz obrazložitve sodbe pa izhaja, da ni dokazov, da bi obtožena storila očitano kaznivo dejanje, niti da bi bila pravna oseba kazensko odgovorna). Oškodovani ZZZS in ZPIZ je sodišče z njunimi premoženjskopravnimi zahtevki v skladu s tretjim odstavkom 105.člena ZKP napotilo na pravdo. Na podlagi prvega odstavka 96.člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka ZKP ter potrebni izdatki obtožencev in obtožene pravne osebe in potrebni izdatki ter nagrada njihovih zagovornikov, bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370.člena ZKP v zvezi s 373. členom ZKP, t.j. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da oba obtoženca spozna za kriva kaznivega dejanja in vsakemu od njiju izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora in preizkusno dobo 4 (štirih) let, prav tako naj kot odgovorno spozna pravno osebo C., d.o.o. in ji izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo 10.000,00 EUR, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi 4 (štirih) let ne bo spoznana za odgovorno novega kaznivega dejanja.

3. Na pritožbo državne tožilke sta odgovorili obe zagovornici obtoženih, OP Č. d.o.o. (za obtoženega B. B.) in odvetnica Ž. Ž. (za obtoženega A. A.) in pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbo državne tožilke zavrne in potrdi prvostopenjsko oprostilno sodbo.

4. Ob reševanju pritožbe državne tožilke je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo najprej preizkusilo po uradni dolžnosti (383. člen ZKP) in jo spremenilo tako, da je obtožbo zoper oba obtoženega in obdolženo pravno osebo iz razloga po 4. točki 357.člena ZKP zavrnilo, saj je ugotovilo, da kazenski pregon zoper vse tri obtožene, zaradi zastaranja, ni dopusten.

5. Za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov zakon po drugem v zvezi s prvim odstavkom 227. člena KZ-1 predpisuje kazen zapora do petih let. V skladu s 4. točko prvega odstavka 90. člena KZ-1 kazenski pregon za to kaznivo dejanje ni več dovoljen po preteku desetih let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izreči zapor nad eno leto (in v skladu s 3. točko istega člena za to ni predpisana zaporna kazen nad pet let).

6. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zavzelo stališče, da je kaznivo dejanje oškodovanja upnikov dokončano, ko storilec dejansko oškoduje upnike z veliko premoženjsko škodo, kar se glede začetka teka zastaranja veže na uvedbo stečajnega postopka in predhodno ugotovitev izvedenca finančne stroke ali je podjetje zmožno poplačati terjatve, ki jih imajo upniki in do kakšne višine. V stečajnem postopku se oškodovanje upnikov pokaže v delnem poplačilu ali sploh v izostanku poplačila. Višina škode vseh upnikov, ki nastane zaradi obravnavanega kaznivega dejanja, predstavlja razliko med poplačilom oškodovanih upnikov, ki bi ga prejeli, če kaznivo dejanje ne bi bilo storjeno, oziroma drugi upniki ne bi bili neupravičeno privilegirani, in dejanskim poplačilom oškodovanih upnikov. Premoženjska škoda pri tem kaznivem dejanju nastane upnikom, ki v stečajnem postopku priglasijo svoje terjatve in so jim bile njihove terjatve v stečajnem postopku priznane. Ker je bil postopek osebnega stečaja obtoženega B. B., s.p. začet dne 7. 4. 2011, je po oceni prvostopenjskega sodišča zastaranje kazenskopravnega pregona v tem primeru začelo teči tega dne.

7. Pritožbeno sodišče stališče izpodbijane sodbe zavrača. Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov ni neposredno povezano z uvedbo stečaja, saj lahko do tega kaznivega dejanja pride tudi takrat, ko kasneje ni bil uveden stečaj.1,2 Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po 227.členu KZ-1 je v obeh svojih storitvenih oblikah dokončano, ko storilec upnikom s svojim ravnanjem povzroči premoženjsko škodo, kar je pomembno za začetek teka zastaralnih rokov.3

8. Pri vprašanju o tem kdaj in s kakšnim ravnanjem storilec kaznivega dejanja povzroči premoženjsko škodo je potrebno izhajati iz določbe 18. člena KZ-1 (čas storitve kaznivega dejanja): kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. V predmetni zadevi je obtoženi B. B. s sukcesivnimi prenakazili namenjenih mu plačil v daljšem časovnem obdobju (od 31. 8. 2007 do 12. 1. 2010) preprečeval, da bi se upniki (enako sukcesivno) poplačevali iz sredstev, ki bi se morala stekati na njegov transakcijski račun. Vseh šest upnikov, ki so obtoženemu z judikatno terjatvijo (pravnomočnimi izvršilnimi naslovi) blokirali transakcijske račune, so bili tako z vsakim prenakazilom na račun soobtoženega A. A. oškodovani, saj je bila z vsakim nakazilom odtegnjena možnost poplačila, četudi v manjšem oziroma sorazmernem delu, s tem pa jim je bila nadaljevano povzročena škoda vse do zadnjega nakazila, t.j. do dne 12. 1. 2010 (po računu 12/2009 z dne 4. 12. 2009), ki je bil nakazan obtoženemu A. A. dne 12. 1. 2010. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da za presojo časa nastanka škode upnikom, t.j. časa storitve kaznivega dejanja ni relevantno ne kaj je obtoženi A. A. v nadaljevanju z njemu prenakaznim denarjem počel, ne uvedba stečaja nad obtoženim B. B. Kot rečeno so bili upniki oškodovanimi z vsakim prenakazilom sredstev, iz katerih bi se lahko poplačali. V očitani konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja je bilo zadnje dejanje oškodovanja upnikov storjeno dne 12. 1. 2010, s tem dnem pa je začelo tudi teči zastaranje kazenskega pregona. O tem sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 24952/2011 z dne 12. septembra 2013: „Če je obsojenec kaznivo dejanje storil z več ravnanji, s katerimi je posledico uresničeval postopoma, je začelo teči zastaranje kazenskega pregona z dnem, ko je storil zadnje dejanje“. Iz odločbe VS RS, ki je obravnavalo isto kaznivo dejanje je moč tako tudi zaključiti, da se oškodovanje upnikov ne veže na uvedbo stečaja, temveč na posamezna oz. nadaljevana oškodovalna ravnanja.

9. Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da je zastaranje v tej zadevi nastopilo dne 12. 1. 2020, to je v času po izreku prvostopenjske sodbe in pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču. Zato je sodišče ob odločanju o pritožbi državne tožilke izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper oba obtožena in obdolženo pravno osebo zavrnilo, kot izhaja iz izreka sodbe.

10. Odločitev o stroških temelji na 96. členu ZKP, ki določa, da v primeru, da se kazenski postopek ustavi ali izda sodba, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, ali če se izda sklep s katerim se obtožnica zavrže, izreče sodišče v sklepu oziroma sodbi, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun.

11. Odločitev o premoženjskopravnih zahtevkih oškodovancev temelji na tretjem odstavku 105. člena ZKP, ki določa, da v primeru, ko sodišče izda sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, ali če s sklepom ustavi kazenski postopek ali zavrže obtožnico, napoti oškodovanca, da lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v pravdi.

12. Glede na to, da je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo, pritožbe državne tožilke ni obravnavalo.

1 Jenull v velikem znanstvenem komentarju na več mestih poudari, da storitev tega kaznivega dejanja ni odločilno povezana z uvedbo stečajnega postopka: gre za vrsto (predstečajne) goljufije, ki lahko pripelje tudi v položaj, ko do stečaja sploh ne pride, ker dolžnikovo premoženje zaradi storjenih dejanj že pred tem izgine. Zato uvedba predstečajnega ali začetek stečajnega postopka ni pogoj za storitev tega kaznivega dejanja. Za taka dejanja velja, da z vidika pričakovanega ravnanja pri izpolnjevanju obveznosti kršijo načela in pravila obligacijskega prava, zlasti vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic, dolžnosti izpolnitve obveznosti in prepovedi povzročanja škode, v: Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, str. 795, str. 799, UL RS, Ljubljana 2019. 2 Selinšek podobno meni, da je umestitev tega kaznivega dejanja med insolvenčne delikte zgolj pogojna zato, ker to kaznivo dejanje ni povezano z ustvarjanjem ali vzdrževanjem plačilne nesposobnosti, marveč s kršitvijo določenih pravil, ki subjekte v tem položaju zavezujejo h korektnemu, torej enakopravnemu obravnavanju upnikov, v: Selinšek L., Gospodarsko kazensko pravo, GV Založba 2006, str. 280. 3 Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, UL RS, Ljubljana 2019, str. 798.