Razkritje osebnih podatkov v postopkih za varstvo koristi otroka

Datum

05.05.2026

Številka

07120-1/2026/189

Kategorije

Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Postopki na centrih za socialno delo

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede postopka za varstvo koristi otroka. Zanima vas, ali lahko center za socialno delo (CSD) seznani mamo njenih otrok o tem, da ima njen novi partner izrečen ukrep omejitev starševske skrbi in omejitev stikov do svojih otrok in zakaj so izrečeni ukrepi. Ker ne želite, da je vpliv gospoda na otroka njegove partnerke škodljiv, iščete načine, na katere bi lahko zaščitili otroka in pri tem v prvi vrsti pridobili sodelovanje njune mame.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ne more odločati o zakonitosti razkritja podatkov v konkretnem primeru. CSD mora namreč sam presoditi, ali in katere informacije o izrečenih ukrepih ter osebne podatke partnerja je potrebno razkriti partnerki za varstvo koristi njenih otrok, ob upoštevanju svojih zakonskih nalog in okoliščin primera.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven nadzornega oziroma inšpekcijskega postopka ne more presojati zakonitosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Prav tako IP v skladu s prakso Ustavnega sodišča RS ni pristojen posegati v vodenje uradnih postopkov, za katere so pristojni drugi organi (prim. odločbo št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013). V nadaljevanju zato podajamo zgolj splošna in neobvezujoča pojasnila z vidika varstva osebnih podatkov.

Za presojo dopustnosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru je bistveno, da CSD kot upravljavec najprej jasno opredeli, za opravljanje katerih svojih zakonskih nalog bi razkril osebne podatke posameznika njegovi partnerki. Centri za socialno delo izvajajo različne naloge na področju varstva otrok in družine, vključno z ugotavljanjem ogroženosti otrok, spremljanjem družinskih in socialnih razmer, v katerih otrok živi, ter sodelovanjem pri izvajanju ukrepov za varstvo koristi otroka, kot izhaja iz Družinskega zakonika (DZ) in Zakona o socialnem varstvu (ZSV). V okviru teh nalog so dolžni ukrepati, kadar obstaja tveganje za varnost otroka, kar lahko vključuje tudi obdelavo osebnih podatkov oseb, ki lahko vplivajo na otrokovo korist.

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v teh primerih praviloma predstavlja točka e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe v zvezi z določbami ZSV in DZ, torej obdelava, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu oziroma pri izvajanju javne oblasti. V javnem sektorju pa je treba upoštevati tudi četrti odstavek 6. člena ZVOP-2, ki določa, da se lahko za izvrševanje te pravne podlage izjemoma obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s takšno obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Kadar obdelava vključuje posebne vrste osebnih podatkov (npr. podatke o zdravju ali zasvojenosti), mora biti podana še ena izmed izjem iz drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe. Če pa bi CSD razkrival osebne podatke v okviru upravnega postopka, so relevantne tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), predvsem 34.a in 139. člen.

V obravnavani situaciji gre za vprašanje razkritja osebnih podatkov o tretji osebi. Takšno razkritje je po mnenju IP lahko dopustno, če je potrebno za izvajanje zakonskih nalog CSD, zlasti za varstvo koristi otroka. Vendar pa mora CSD v vsakem posameznem primeru opraviti presojo nujnosti in sorazmernosti ter razkritje omejiti izključno na tiste informacije, ki so bistvene za dosego zakonitega cilja. To pomeni, da praviloma ni dopustno razkrivanje celotnih odločb ali podrobnih informacij iz drugih postopkov, temveč le omejen nabor podatkov, ki omogoča ustrezno zaščito otroka. Prav tako mora CSD v vsakem konkretnem primeru posebej utemeljiti, za kateri zakoniti namen bi razkril osebne podatke. Predvsem mora biti jasno izkazano, da se obdelava izvaja zaradi konkretnih zakonskih pristojnosti CSD na področju varstva koristi otrok.

Skladno s Konvencijo o otrokovih pravicah imajo starši glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj, pri čemer morajo biti otrokove koristi njihova poglavitna skrb. V konkretnem primeru bi to lahko utemeljevalo razkritje določenih osebnih podatkov partnerja partnerki, če so ti podatki povezani z omejitvijo njegove starševske skrbi do lastnih otrok, in sicer zaradi varstva koristi njenih otrok. Razlogi za ukrepe, izrečene temu posamezniku, namreč najverjetneje vplivajo tudi na varnost in dobrobit njenih otrok.

Kot pojasnjeno že na začetku, pa IP ne more dokončno odgovoriti na vprašanje, ali lahko CSD seznani mamo otrok o tem, da ima njen novi partner izrečen ukrep omejitev starševske skrbi in omejitev stikov do svojih otrok ter zakaj so bili ti ukrepi izrečeni. Končno odločitev o morebitnem razkritju mora namreč opraviti CSD sam, upoštevaje konkretne okoliščine primera ter obseg svojih zakonskih nalog in pristojnosti.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.