Jedro

Ker je tožnik uveljavil sorazmerni del starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe, je izčrpal izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 in ne more uspešno uveljavljati enake pravice na podlagi iste pokojninske dobe tudi v Republiki Sloveniji.

Glede na t. i. prepoved reformatio in peius iz tretjega odstavka 81. člena ZDSS-1 sodišče ne more poseči v izpodbijani odločbi tožene stranke, na podlagi katerih je bila tožniku v nasprotju z določbo drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine za del v Republiki Sloveniji pridobljene pokojninske dobe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke, št. 1036909 z dne 5. 3. 2004 in št. 11 1036909 z dne 11. 12. 2003 ter da je tožena stranka dolžna tožniku odmeriti višji sorazmerni del starostne pokojnine ob upoštevanju pet let in tri dni pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, ker je presodilo, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke, na podlagi katerih je bil tožniku priznan in odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine za eno leto in en mesec pokojninske dobe, ki ni bila upoštevana pri odmeri pokojnine v BiH, pravilni in zakoniti. Ugotovilo je, da je tožnik pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v BiH že v letu 1998 pridobil pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine ob upoštevanju tudi pokojninskega obdobja, doseženega v Republiki Sloveniji. Na podlagi drugega odstavka 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 - Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami), zato nima več izbirne pravice in ne more več uveljaviti enake pravice pri toženi stranki.

2. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da bi morala tožena stranka ob pravilni uporabi določbe 177. člena ZPIZ-1 tožnikovo zahtevo sicer zavrniti, vendar pa je glede na določbo tretjega odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004), sodba sodišča prve stopnje zakonita. Sicer se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, pritožbo tožnika je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je glede odločilnih dejstev podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin (da je nosilec zavarovanja v BiH tožniku priznal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine z upoštevanjem v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe), in med samimi listinami (iz odločbe Družbenega sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje BiH z dne 29. 11. 2000, kot tudi iz dopisa pravnega naslednika navedenega sklada z dne 7. 6. 2002, jasno izhaja, da je bila tožniku ta pravica priznana samo na podlagi zavarovalne dobe, pridobljene v BiH). Ker tožnik glede v Republiki Sloveniji pridobljene zavarovalne dobe ni še nikjer pridobil niti uveljavljal pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je bilo tudi materialno pravo zmotno uporabljeno. Tožnik je pogoje za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v BiH izpolnjeval že na podlagi zavarovalne dobe pridobljene v BiH ter v Zvezni republiki Nemčiji, zato zavarovalne dobe pridobljene v Republiki Sloveniji sploh ni bilo potrebno upoštevati. Sodišči prve in druge stopnje se z vprašanjem, kakšna je pravna ureditev pogojev za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v BiH, sploh nista ukvarjali, zato je bila določba 177. člena ZPIZ-1 napačno uporabljena.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 26/2004) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Tožnik v reviziji izrecno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da slednja ni podana. Revizijske navedbe, da je sodišče v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je nosilec zavarovanja v BiH tožniku priznal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine tudi z upoštevanjem v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe, sicer držijo, vendar pa nikjer v obrazložitvi te sodbe ni navedeno, da bi takšna ugotovitev izhajala prav iz odločbe Družbenega sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje BiH z dne 29. 11. 2000 oz. iz dopisa pravnega naslednika navedenega sklada z dne 7. 6. 2002, kot to zmotno navaja tožnik. Gre za dejanske ugotovitve, do katerih je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi dokazne ocene vseh izvedenih dokazov, sodišče druge stopnje pa je takšnim dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje sledilo, zato zatrjevana protispisnost ne more biti podana. V kolikor pa gre pri formalnem uveljavljanju nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodbe sodišča druge stopnje navaja o vsebini listin, in med samimi temi listinami, za posredno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, pa glede na že navedeno določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP izpodbijane sodbe v tej smeri ni mogoče preizkušati.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno do njih po lastni izbiri (prvi odstavek 177. člena ZPIZ-1), ta določba pa velja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnine tudi v drugi državi, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij (drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1). S tem, ko je tožnik uveljavil sorazmerni del starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe, je izčrpal izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Revizijsko sodišče je namreč že v večjem številu svojih odločb (npr. VIII Ips 310/2006 z dne 15. 1. 2008, VIII Ips 195/2007 z dne 22. 1. 2008, VIII Ips 12/2007 z dne 18. 12. 2007, VIII Ips 239/2006 z dne 4. 12. 2007 in v drugih zadevah) zavzelo stališče, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dosežene zavarovalne dobe, ne more uspešno uveljavljati enake pravice na podlagi iste pokojninske dobe tudi v Republiki Sloveniji.

10. Ključna ugotovitev izpodbijane sodbe, da je nosilec zavarovanja v BiH pri priznanju tožnikove pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine upošteval tudi pokojninsko dobo, ki jo je ta dopolnil v Republiki Sloveniji, predstavlja dejansko ugotovitev, na katero je, kot je bilo že poudarjeno, revizijsko sodišče vezano, zato so razlogi izpodbijane sodbe, ki utemeljujejo zavrnitev tožbenega zahtevka, pravilni.

11.Vprašanje, ali in koliko je bila zavarovalna doba, pridobljena v Republiki Sloveniji, upoštevana pri odmeri višine pokojnine tožnika v BiH, za obravnavano odločitev ni pomembno, zato je nasprotno revizijsko zatrjevanje neutemeljeno. Višini pokojnine bi namreč tožnik lahko uspešno ugovarjal le pri organu, ki ji je z odločbo priznal sorazmerni del starostne pokojnino, t. j. v postopku pri nosilcu zavarovanja v BiH. Pri tem velja še opozoriti, da pa od 1. 7. 2008 dalje (obvestilo MZZ v Ur. l. RS, št. 71/2008; MP, št. 14-100/2008) velja Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, ki je bil v Uradnem listu RS (št. 37/2008) objavljen dne 15. 4. 2008 (MP, št. 10/2008). V času odločanja o tožnikovi zahtevi določila citiranega sporazuma tožene stranke še niso zavezovala in je zato utemeljeno sprejela odločitev zgolj na podlagi takrat veljavnih predpisov (ZPIZ-1), tožnik pa lahko glede na novo pravno podlago (zgoraj navedeni mednarodni sporazum) svoje pravice pri toženi stranki uveljavlja z novo zahtevo.

12. Sodišče druge stopnje tudi pravilno ugotavlja, da glede na t. i. prepoved reformatio in peius iz tretjega odstavka 81. člena ZDSS-1 ne more poseči v izpodbijani odločbi tožene stranke, na podlagi katerih je bil tožniku sicer v nasprotju z določbo drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 za del v Republiki Sloveniji pridobljene pokojninske dobe celo priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, zato revizijsko sodišče v celoti soglaša z razlogi izpodbijane sodbe. 13. Ker revizijski očitki niso utemeljeni in je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.