Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar je del poslovnega dela družbenika pripravljenih kupiti več družbenikov, po 6. odstavku 481. člena ZGD-1 postanejo imetniki prodanega (dela) poslovnega deleža vsi kupci skupaj. Gre torej za skupno lastnino prodanega (dela) poslovnega deleža. Na delu poslovnega deleža L. P. sta, čim sta uveljavila na njem predkupno pravico oba dotedanja družbenika M. P. in J. Z, slednja postala skupna lastnika, enako pa velja tudi za odsvojeni del poslovnega deleža B. P. Tako se pokaže, da bi bil na odsvojenem deležu L. P. mogoč na novem samostojnem poslovnem deležu vpis le obeh kupcev hkrati, torej tako M. P. kot J. Z. kot skupnih lastnikov le tega.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožbi J. Z. zoper sklep z dne 31. 07. 2009 ugodi in se navedeni sklep spremeni tako, da se zavrne predlog za vpis spremembe poslovnih deležev zaradi odsvojitve.
: Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo pritožbo J. Z. zoper sklep opr. št. Srg 2009/17184 z dne 31. 07. 2009, s katerim je registrsko sodišče vpisalo v sodni register pri subjektu vpisa D. d.., J, spremembo poslovnih deležev in sicer zmanjšanje poslovnih deležev L.P. in B. P. in povečanje poslovnega deleža M. P. Zoper navedeni sklep se je ponovno pritožil J. Z, smiselno pa je uveljavljal vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg in predlagal razveljavitev sklepa opr. št. Srg 2009/30217 z dne 22. 10. 2009 in Srg 2009/17184 z dne 31. 07. 2009 in vrnitev registrskemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa spremembo navedenih sklepov in zavrnitev predlaganih vpisov.
Pritožba je bila vročena subjektu vpisa, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.
Registrsko sodišče je s sklepom Srg 2009/17184 vpisalo zgoraj navedene spremembe poslovnih deležev dotedanjih družbenikov L. P. in B. P. kot odsvojiteljev dela njunih poslovnih deležev in M. P. kot pridobitelja njemu odsvojenih delov poslovnih deležev odsvojiteljev. Priglasitvi za vpis sprememb poslovnih deležev je bil priložen tudi notarski zapis pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev. Kot izhaja iz ugotovitev registrskega sodišča v izpodbijanem sklepu, sta kupca prodanih deležev L. P. in B. P., M. P. in J. Z., ki sta oba uveljavljala predkupno pravico na obravnavanih odsvojenih poslovnih deležih, kar je registrsko sodišče ugotovilo iz vpogleda v vsebino notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi (dela) poslovnih deležev opr. št. SV 462/06 z dne 15. 06. 2006 in priložene predpogodbe. Navedena ugotovitev o uveljavitvi predkupne pravice P. in Z. je skladna z navedenimi listinami.
Po 1. odstavku 483. člena ZGD-1 družbenik lahko odsvoji del poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Kadar je del poslovnega dela družbenika pripravljenih kupiti več družbenikov, pa po 6. odstavku 481. člena ZGD-1 postanejo imetniki prodanega (dela) poslovnega deleža vsi kupci skupaj. Gre torej za skupno lastnino prodanega (dela) poslovnega deleža (1. odstavek 480. člena ZGD-1). Iz navedenih materialnopravnih določb torej izhaja, da sta na delu poslovnega deleža L. P., čim sta uveljavila na njem predkupno pravico oba dotedanja družbenika M. P. in J. Z, slednja postala skupna lastnika (6. odstavek 481. člena v zvezi s 1. odstavkom 480. člena ZGD-1), enako pa velja tudi za odsvojeni del poslovnega deleža B. P. Tako se pokaže, da bi bil na odsvojenem deležu L. P. mogoč na novem samostojnem poslovnem deležu (1. odstavek 483. člena ZGD-1) vpis le obeh kupcev hkrati, torej tako M. P. kot J. Z. kot skupnih lastnikov le tega. Enako velja tudi za del odsvojenega poslovnega deleža B. P. Sporazum P. in Z. o njuni udeležbi na prodanih poslovnih deležih, ki izhaja iz priložene predpogodbe, namreč po 2. odstavku 480. člena ZGD-1 učinkuje le med njima, v razmerju do družbe pa sta še vedno skupna lastnika kupljenih (delov) poslovnih deležev.
Za predlagani vpis zmanjšanja poslovnih deležev L. P. in B. P. in istočasnega povečanja poslovnega deleža M. P. torej v obravnavanem primeru ni podlage v materialnopravnih določbah ZGD-1. Registrsko sodišče bi zato moralo tak predlog zavrniti.
Ker je pritožbeno sodišče neutemeljenost vpisa v sodni register ugotovilo že na podlagi uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg, je utemeljeni pritožbi J. Z. ugodilo, ne da bi se spuščalo v presojo utemeljenosti njegovih pritožbenih navedb. Utemeljenost njegove pritožbe je rezultirala v spremembi izpodbijanega sklepa tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (4. točka 39. čl. ZSReg).